Ko vožnja postane čisti užitek

Nekako so mi kabrioleti letos prirasli k srcu. Ne samo zato, ker imam v garaži nekaj svojega, arhivskega, pač pa tudi zato, ker je bilo letošnje poletje zares izjemno - več kot pol dni pri 30 stopinj Celzija in pa zelo malo vetra. Ja, toplo sonce, veter, vožnja po mestu in naokoli. Razpon izbire sicer ni več tako velik kot včasih, ko je imela vsaka znamka nekaj prepišnega, so pa med njimi taki majhni in malce glasni in na drugi strani tudi prave shizofrene zverine. In M4 cabrio competition je prav to - cestna beštija na zgornjem koncu ekstremov, ki ima - “čao, sonček” - pomično streho. O njegovem bližnjem sorodniku v klasičnem kupejevskem slogu smo že pisali in tudi spomnili, da so ti ekstremno mišičasti avtomobili pravzaprav žalostne živali, ki praktično nikjer (razen na nemškem avtobanu, pa še tam ne povsod) ne morejo “pretegniti” koles. Tako pri kupeju M4 ostane le estetika in, če imate primanjkljaj dimenzij, pokanje z izpuhom, predvsem v mestu. Zato je M4 in za povrh še kabriolet zmagovalna kombinacija. Tehnični in mišičasti superlativi kot naložba za dušo in srce in estetsko doživetje z neprimerno bolj uporabno vrednostjo kot klasični kupe. Pomudimo se pri zunanjosti - M4 kot nemški težkokategornik je začinjen z vsemi dodatki, ki preprostemu avtomobilskemu svetu povedo, da z njim ne gre češenj zobati, od difuzorja s štirimi izpuhi, aerodinamiko povsod naokrog, črnimi kolesi pod razširjenimi blatniki in nenavadno zanimivo vijoličasto barvo, zaradi katere je še bolj opazen. No, na bobrove zobke spredaj, sploh če so v črnem kot ostali elementi na zunanjosti, smo se pa že navadili.

Streha se odpira tudi med vožnjo

Notranjost je klasično BMW-jevska, ko gre za razporeditev, in športna M, ko gre za dodatke, lakiran karbon na armaturni plošči, nekaj aluminija, dva hudičevo rdeča rožička na volanu za M vragolije in lepa kombinacija sivih športnih sedežev s črnimi dodatki. Sedeži so klasični, ne tisti dirkaški z vzboklino med nogami, ki jih naredijo kar neudobne. Čeprav se zdi rahlo utesnjen, je to le prvi občutek, saj je celotno okolje namenjeno sprednjima dvema potnikoma, ki sta ob 4,8 metra dolgem avtomobilu dobro skrita pod robom vetrobranskega stekla. Vožnja je presenetljivo mirna tudi pri višjih hitrostih in celo brez vetrnega zastora zadaj, ki je tako zanimivo skrit, da zanj sploh nisem vedel. No, streho pa lahko odprete in zaprete tudi pri 50 km/h. M4 cabrio je tipičen tourer, ima tudi zadnja dva sedeža, če imate otroke. Prtljažnik ima 385 litrov prostornine, ker nekam pač mora streha, a za izlet na jug Italije za dve osebi je več kot dovoljšen.

Tehnični:

Motor: trilitrski šestvaljnik s 390 kW (530 KM)

Menjalnik: osemstopenjski, samodejni

Dimenzije: 4.801 mm x 1.887 mm x 1.399 mm

Medosna razdalja: 2.857 mm

Odmik od tal: 209 mm

Prtljažnik: 385 litrov

Teža: 1900 kg

Najvišja hitrost: 250 km/h

Rezervoar: 59 litrov

Cena osnovnega: 112.000€ (z dodatno opremo 126.930 €)

Hiter, a nikakor ne poceni užitek

Za vsak primer je tu še motor, trilitrski vrstni biturbo v izvedbi competition, navit na 390 kW (530 KM). Ker je z dvema tonama kabriolet 150 kilogramov težji od kupeja, je tudi pospešek nekoliko daljši - dve desetinki ali 3,7 sekunde. Ampak kot omenjeno, to boste naredili enkrat, dvakrat, potem pa so potenciali kabrioleta drugje. Za rezanje med ovinki je avto že prevelik in preokoren, tako kot je M3 glede okretnosti pred leti že predal žezlo manjšemu M2. Osemstopenjski menjalnik M steptronic je bliskovit, podvozje učinkovito, čeprav zaradi “pomanjkanja” strešne togosti tu in tam malce zaropota skozi cel avto, a tako v mestu pa vse tja do avtocest je vožnja eno samo udobje, strast in užitek. Za dodatno varnost poskrbi še stalni štirikolesni pogon M xDrive. Morda je le volan za odtenek preveč sterilen in lahkoten. Splošno gledano bo M4 brez strehe bližje starejšim umirjenim voznikom kot mlajšim. Konji, mišice in ostalo so tu le dodatek, spet bom ponovil - bistvo je drugje in to bistvo je BMW-ju uspelo za čisto desetko. Z umirjeno vožnjo je tudi poraba le malce nad desetimi litri na 100 kilometrov. Poglejte moč motorja in preračunajte.

Tovrstni avtomobili so naložba, čeprav verjetno ne najbolj optimalna, saj je serija prevelika za bodoči status redkega “youngtimerja” oziroma srednje starega vozila z dušo. V osnovi bo za to zverino treba odšteti 112 tisočakov, za slabih 15 tisočakov pa je še dodatkov.

V notranjosti je prostora za štiri oziroma še najbolj udobno le za dva potnika. Zadnja klop je bolj ali manj prostor za odlaganje stvari. Peter Pirkovič