Ko se Kras odene v belino

KRAS • Zaradi dokaj visokih temperatur in izrazite suše je cvetenje narcis letos malo poznejše, so manjše kot običajno in stisnjene povsem k tlom. Vendar pa je v vsakem šopku katera že povsem ovenela. Prav Komenski kras je z narcisami pri nas prvi. Potem mu sledijo drugi deli Krasa in Prekmurje, območje nad Vipavsko dolino proti Colu in višje, Kočevska in nato šele v sredini ter do konca maja Golica. Če so na Golici narcise tako goste, da se med njimi ni mogoče niti sprehajati, so na kraških travnikih redkejše, zaradi česar prav posamične pridejo do izraza.

Kraške narcise so bolj raznolike

Tu in tam so šopki z dvema do petimi narcisami ali tudi več, večinoma pa so raztresene. Prav ta res lepa in tako enakomerna razporeditev rastlin najbolj očara tujce, ki so vajeni te čebulnice gledati v šopih. Tukaj pa ima vsaka svoj prostor, ki je vmes obarvan še z drugimi rastlinami različnih barv. Čar teh gmajn in travnikov je neprecenljiv laboratorij igre narave, ki vsako leto ponuja drugačno podobo.

Nekoč so narcise na Krasu veljale za drugo vrsto (Narcissus stellaris) kot tiste na Golici. So namreč nižje rasti, manjši je tudi obseg cveta. A vseeno gre za isto vrsto (N. poeticus subsp. radiiflorus), ki je na območju Slovenije lahko precej raznolika. Največje narcise so zanesljivo na Kočevskem nad dolino Osilnice. Imajo največje cvetove in so tudi najvišje.

Na Krasu se narcisam tam, kjer gmajne pasejo ali travnike vsaj enkrat letno kosijo, dobro piše. Tam, kjer košnje ni, pa narcise počasi izginjajo. Pomembno pa je, da košnja ni prezgodnja, saj lahko samo tako njihovo listje vsaj delno dozori in z rezervno hrano napolnijo čebulice za naslednje leto. Če bi pogledali raznolikost narcis in primerjali goliške s kraškimi, slednje kažejo večjo raznolikost in goliške v tem oziru prekašajo. Tako lahko med spomladanskim sprehodom po kraških travnikih najdemo primerke narcis z dvema cvetovoma, pomnoženim številom cvetnih lističev, z zeleno obarvanimi cvetnimi listi in še bi se našlo.

Znotrajvrstno raznolikost že veliko let spremljajo v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Ugotovili so, da je genetski izbor šel v smeri manjših rastlin z manjšimi cvetovi na Krasu in večjih na Gorenjskem, kjer ni pomanjkanja vlage in hranil. Največja poznavalka narcis na Golici in okolici je bila pokojna botaničarka dr. Nada Praprotnik, ki jih je opazovala od rane mladosti in jih potem tudi profesionalno spremljala naprej. Leta 2018 se je rodilo skupno delo Narcise v Sloveniji, v katerem so skušali zajeti njihovo raznolikost življenjskih okolij, njihovo raznoliko obliko in še kaj.

Letos so narcise zaradi visokih temperatur in suše manjše kot običajno.

Foto: Jože Bavcon

Kako so narcise zaznamovale preproste ljudi, pa najbolj kaže raziskava etnologa, etnografa in člana SAZU dr. Milka Matičetova, ki je za narcise našel mnogo ljudskih imen: “Tolikšnega bogastva - več ko sto imen - pri cvetlici, ki ni ne zdravilna, ne strupena (ali kako drugače nevarna), ne koristna ne škodljiva, ampak samo lepa in dehteča, bi pravzaprav nihče ne pričakoval.” Tako je zapisal v svojem delu že leta 1979. Od Prekmurja do Krasa je nabral 120 pristnih domačih imen za narcise. Vsekakor je zanimivo, da se je med množico izrazov Matičetov odločil, da bi bilo najprimernejše slovensko ime za narciso bedenica. “Med domačimi imeni, ki bi se mogla potegovati za čast knjižne besede, je samo bedenica popolnoma prosta, medtem ko so njene potencialne tekmice - binkoštnice, jurjevke, ključavnice, medenice, medenke - vsaj enkrat, če ne celo večkrat oddane.” Poimenovanje bedenice je bilo zapisano že leta 1814 v Tomaju. Avtorji določevalnega ključa so upoštevali njegovo mnenje toliko, da so zapisali tri imena.

Ne trgajmo jih

Ko cvetijo narcise, so gmajne, travniki, senožeti in lazi vsekakor pravi fenomen. Med pisano paleto zelo izrazitih barv na teh aprilsko-majskih površinah se uveljavi prav rastlina z belo obarvanim cvetom. Belina vedno vabi, je preprosta, je osnova, ki v sebi skriva celo paleto barv. Uživajmo v njihovi lepoti, ne trgajmo jih, saj so zaščitene, a hkrati so najlepše tam, kjer rastejo v pisani paleti barv, ki jo same zajamejo v eno - belino. •