(INTERVJU) Matej Zemljič: “Sem perfekcionist, vendar se trudim, da sem vedno manj tak”

“Sem zadovoljen. Dnevne serije se namreč snemajo zelo hitro, kar pomeni, da je treba vsak prizor posneti v manj kot pol ure. Izdelek pa je, kljub hitremu tempu dela, odličen! Velik del zaslug, da je serija izpadla tako dobro, lokacijam, v mislih imam prizore morja, borovcev in morskega okolja na splošno, ki gledalca kaj hitro popelje v brezskrbno poletje. Prepričan sem, da so morske lokacije eden izmed večjih adutov naše nove serije.

“Res je. Sami odlični soigralci so bili ob meni, še posebej lepo sem se ujel s soigralko Gajo Filač. Z Gajo sva oba ambiciozna igralca, zato sva želela vsak prizor narediti najbolje, kot sva lahko. Vsak večer, ko so se drugi družili na obali, sva vadila prizore za naslednji dan. Take predpriprave na snemanje sicer niso običajna praksa, saj vse poteka zelo hitro, a so bile velik plus za naju. Super mi je bilo snemati tudi z Alešem Valičem, ki je bil moj mentor na akademiji. Žal mi pa je, da nisem imel več prizorov z igralko Vesno Pernarčič in igralcem Gabrom Trseglavom. Njuna lika sta močna in sta velik doprinos seriji. Od njiju bi se lahko še veliko naučil, saj sta izjemna igralca.”

“Tako je. Zelo dragoceno je bilo, da je bila celotna ekipa nastanjena na morju. Produkcija je odlično poskrbela za nas, igralci smo lahko v miru razmišljali le o svoji igri. Večino prostega časa sem preživel v viseči mreži pred svojim apartmajem, gledal na morje in se učil tekst. Celotna ekipa je bila zelo fajn. Žal mi je le, da se nisem več družil z drugimi, vendar po 12-urnem snemanju nisem imel več energije. Z Gajo sva, kot sem že rekel, večere običajno preživela tako, da sva vadila tekst za naslednji dan. Serijo smo snemali leto in pol in to je bilo res zelo lepo obdobje zame.”

“V Najinih mostovih sem imel redno, a manjšo vlogo. Snemal sem do trikrat na teden, v Skrito v raju pa skoraj vsak dan po 12 ur. Spomnim se avdicije, šele na njej sem namreč izvedel, da se potegujem za glavno vlogo. Ko so me vprašali, kakšen odnos imam do dnevnih serij, sem jim povedal, da sem že delal na njih in da mi je bil proces dela všeč. Povedal sem, da mi ne predstavlja problema, če snemam nekajkrat na teden. Takrat so mi pojasnili, da se potegujem za glavno vlogo, kar je pomenilo tudi bistveno večjo snemalno obvezo. Bil sem zelo presenečen, celo sem si moral vzeti nekaj časa za premislek. K sreči sem na svobodi, zato sem se lahko popolnoma posvetil glavni vlogi. Prav zavestno sem se odločil, da bo v tistem obdobju snemanje serije moj glavni projekt. Takrat nisem sprejemal novih projektov v gledališču. Ta odločitev se je izkazala kot ena bolj pametnih.”

“Res je, včasih je treba biti kar pogumen. Vendar mi ta status zelo ustreza, dobro se počutim. Imam namreč veliko več časa zase, izbiram pa lahko projekte, ki me veselijo. Neizmerno mi je všeč občutek, da lahko svobodno načrtujem svoj dopust. Da lahko grem med letom na potovanje, smučat, na morje itd. Ko si redno zaposlen v gledališču, moraš biti ves čas v pripravljenosti in na razpolago. Lahko se zgodi, da z danes na jutri javijo, da je neka predstava odpadla in bo zato na sporedu tista, v kateri igram. Na svobodi pa je vse lažje. Seveda so tudi dnevi, ko sem negotov in me je strah glede prihodnosti, ali bodo novi projekti itd., vendar se učim biti čim bolj neobremenjen in zaupati vesolju, da bo poskrbelo zame.”

“Osvobaja me že dejstvo, da kot svobodnjak lahko razpolagam s svojim časom. Osvobaja me moj poklic, da lahko igram vloge, ki jih v življenju ne morem. Osvobajajo me predstave, v katerih igram, predvsem tiste za otroke. Uživam, ko skozi njih prebujam otroka v sebi. Otroci so zelo iskrena, neposredna in tudi zelo hvaležna publika. Veliko mi vračajo in me tako osvobajajo. Osvobajajo me tudi navdihujoči, kreativni in pozitivni ljudje. Tudi potovanja, dobra hrana, čas, ki ga imam zase, šport, zelo rad namreč tečem na smučeh, plavam … Pravzaprav me osvobaja vse, kar počnem.”

“Pred kratkim, ko sem staknil neki virus in obležal v postelji. Se mi zdi, da to zimo vsi kar naprej nekaj zbolevamo. Komaj čakam, da pride pomlad in z njo toplejši in daljši dnevi.”

“Hvaležen sem, da dobivam raznolike vloge. Igralcu se namreč lahko kaj hitro zgodi, da ga ukalupijo v določen tip in dobiva ene in iste. Nekih posebnih želja glede vlog nimam, ker vse, ki so mi všeč, prihajajo do mene same. Večinoma so mi vse izziv. Raje imam take, kjer moram stran od sebe, ki niso blizu moji siceršnji naravi. Take vloge, ki jih moram raziskati. Dragocena vloga mi je bila npr. v predstavi Olje črne kumine, kjer sem igral avtista. Veliko sem moral raziskovati o avtizmu, vse njegove spektre itd. Ta proces me je po eni strani spravljal v stres, po drugi strani pa sem bil hvaležen za priložnost, da sem lahko ustvaril to vlogo. Vse tovrstne priložnosti so zame ustvarjalni izziv, ko lahko pokažem nekaj, kar je sicer zunaj Mateja.”

“Sem perfekcionist, vendar se trudim, da sem vedno manj tak. Vedno bolj se zavedam, da ni vse v mojih rokah. Učim se stvari spuščati in se prepuščati. Učim se odpuščati sebi in pozabiti. To je proces, vendar v njem iz leta v leto napredujem.”

“Uf, nimam potrebe po mnenju drugih. Razen, ko gre za mnenja mojih kolegov v gledališču. Včasih katerega od njih prosim,

če ravno nimava skupnega prizora, da gre v parter in si ogleda moj prizor ter mi nato pove svoje mnenje oziroma mi svetuje. V teatru tudi sicer pogrešam več dialoga med kolegi igralci … Včasih imam občutek, da si ga niti ne upamo izraziti … Še posebej, ko si mlad igralec, si ne upaš povedati, kaj misliš o vlogah svojih starejših kolegov, da tvojega mnenja ne bi vzeli osebno.”

“Vem, da bom, zaradi serije, dobil oboževalce in tudi tiste, ki jim bom šel na živce. Raznih komentarjev pod članki in na forumih zavestno ne berem. Predvsem zato ne, ker mi mnenja ljudi, ki jih ne poznam, ne pomenijo nič, zame nimajo nobene vrednosti. Kot sem že rekel, mi pa veliko pomenijo komentarji igralskih kolegov. Na te dam res veliko. Veliko mi pomeni tudi mnenje moje družine, staršev in brata, saj so zelo iskreni. Kritika me vsako leto prizadene vse manj, včasih, priznam, je bilo drugače. Lahko rečem, da sem glede tega dobil tršo kožo.”

“V Ljubljani ti redko kdo da vedeti, da te pozna. Se je sicer že zgodilo, da me je tu in tam kdo ustavil in vprašal, ali sem jaz tisti iz nove serije. To mi po eni strani godi, lepo je slišati pohvale in dejstvo, da te ljudje spremljajo. Po drugi strani pa so tudi dnevi, ko mi prepoznavnost ne prija najbolj. To so dnevi, ko si želim le svoj mir. Da lahko grem v miru na Rožnik ali Šmarno goro. Takrat poskrbim, da me ne prepoznajo, morda s kakšno kapo na šilt. Skratka, zavedam se, da prepoznavnost prinaša pluse in minuse. Je pa tudi res, da ima prepoznavnost v Sloveniji kratek rok trajanja; takoj, ko se serija zaključi, se konča tudi zanimanje za njene igralce.”

“Različno, imaš take, ki bi jih z veseljem snemali, pa tudi take, ki jih to ne zanima, s čimer ni nič narobe. Naj vsak dela, kar ga veseli. Hvala bogu imamo veliko raznolikih priložnosti za ustvarjanje. Zase vem, da se v takih projektih lahko veliko naučim predvsem o snemanju pred kamero, naučim se obnašanja pred njo, kar se mi zdi zelo koristno. Na ta način se lahko natreniram za druge televizijske in filmske projekte. Skrito v raju je bil zame eden izmed lepših projektov.”

“Sem človek morja in sonca, lahko rečem, da celo leto čakam poletje. To je zame čas, ko je v zraku mir. Sploh za igralce je poletje čas miru in počitka. Takrat grem za dva do tri tedne na morje. Morje me pomirja, obožujem morski zrak in stik z morjem … Nekoč si želim živeti tam. Morje ima zame posebno moč; ko imam težke dneve, grem na sprehod ob morju in se nato v Ljubljano vrnem na višjih vibracijah. Morje me osrečuje, v meni prebuja kreativnost, povzroči, da zažarim. Ravno nasprotno pa me pomanjkanje sonca in morja ubija, me vleče navzdol …”

“Trenutno sem v lepem, mirnem obdobju in tudi sicer nekih senčnih dni ni veliko. Pojavijo se morda kakšni bolj otožni momenti, ki jih hitro presekam s pobegom v naravo, s športom, potovanjem … Kaj takega me zelo hitro »resetira«.”

“O tem se ne morem strinjati z vami. Veliko zasebnih stvari namreč delim na Instagramu. Seveda ne delim čisto vsega, kar je normalno, večino, predvsem kar se potovanj in mojega dela tiče, pa rad delim. Morda se vam zdi, da se o meni ve malo, ker sem bolj vase zaprt … Imam malo pravih prijateljev, ki jim zaupam in so mi blizu. Kdo je Matej, se vidi v mojih vlogah, v njih sem najbolj ranljiv. Najbolj se odprem na odru ali pred kamero.”

“Oboje, težko se odločim za eno. Ko sem snemal, sem zelo pogrešal oder in obratno, ko sem bil v teatru, sem si želel snemati. Najbolj pomembno je, da delam z dobrimi ljudmi, zato ni pomembno, ali serija ali gledališče - pomembni so ljudje.”

“Pod svobodnim soncem, ki je koprodukcija Cankarjevega doma, SNG Nova Gorica in SNG Maribor. Ustvarjanje te predstave je bil super proces, v katerem sem prvič sodeloval z Aleksandrom Popovskim. Bil je miren, odprt in sproščen študij, v

katerem so se vzpostavile nove energije med igralci. Z nekaterimi smo skupaj delali prvič. V MGL-u igram v Olju črne kumine. V Lutkovnem gledališču Ljubljana pa sem v treh predstavah: Peter Pan, Skrivno društvo KRVZ in Čarovnik iz Oza. V Cankarjevem domu igram v predstavi Kresna noč. Večinoma igram po blokih, to pomeni, da igram več tednov skupaj, nato pa sem teden ali dva prost. Tak način dela mi je super, saj rad delam, ko je čas za delo, in sem popolnoma prost, ko je čas za počitek.”

“Začel sem se intenzivno učiti srbsko, saj si želim iti poskusit v Srbijo in ustvarjati s tamkajšnjo filmsko produkcijo. Delam na tem, da se izmojstrim v jeziku, da le-ta ne bo več ovira. Pred leti sem že dobil ponudbe iz Srbije, vendar je bil jezik ovira. Tam sem na največjem filmskem festivalu namreč že dobil nagrado za vlogo v filmu Posledice.”

“Ženske v mojem življenju poskušam čim bolj razvajati. Majhne pozornosti so največje dragocenosti. Trudim se, da sem do njih pozoren skozi vse leto, ne samo na omenjena praznika.”

“Kar najbolj občudujem pri vas, drage ženske, je vaša samozavest. Da se ne primerjate med sabo, da ste edinstvene vsaka na svoj način. To vas dela najlepše. Najbolj privlačne.”