Francoska kamela je stara 55 let
Zelo malo je avtomobilov, ki so poklon legendarnemu 2 CV, znanem tudi po imenu spaček. Ena od takih osnovnih rešitev je mehari. S preverjeno tehniko povojne francoske industrije in plastično karoserijo.
Zgodba o mehariju se začenja v turbulentnih časih konca šestdesetih, leta 1968, ko so bili študentski upori v Parizu v polnem zamahu, ulice pa so gorele. Citroen je na igrišču za golf v Deauvilleu na jugu Francije predstavil malo terensko vozilo, živahnega videza, narejeno na platformi 2CV in s plastično karoserijo. Ime je povezano z vrsto dromedarja, pa tudi francosko tujsko legijo, ki je te kamele uporabljala za transport. S tem imenom je želel Citroen pokazati, da gre za resen avto in ne igračko z zelo jasnim ciljem in nalogami. Francoski proizvajalec je presenetil tudi z brošuro - za tiste čase je bila v celoti natisnjena v barvah in na bleščečem papirju, kar je vsem dvomljivcem še dodatno dalo misliti, da z malim meharijem ne bo heca. Ciljna publika za malčka je bila zelo široka - od surferjev, prodajalcev zelenjave, ribičev in kmetov pa do igralcev golfa. Mehari je bil mišljen kot tovorna mula, tako za profesionalce kot hobi uporabnike. Avto, kjer se življenjski slog sreča z uporabnostjo.
V Nemčiji dobil prepoved prodaje
Pod avto se je podpisal francoski letalski as iz druge svetovne vojne, Roland de la Poype, ki je bil na čelu podjetja SEAB - Societe d'Etudes et d'Applications des Brevets. SEAB je bil prav tako dobavitelj Citroena za različne plastične dele, nekega dne pa so do njih prišli kar z idejo plastičnega vsestranskega avtomobila. Zunanjost je bila narejena iz termoplastike. ABS ali akrilonitril-butadien-stiren je termoplastična umetna snov, ki ima eno zelo zabavno lastnost - pri višjih temperaturah ima afiniteto do taljenja. Že res, da se uporablja za tisoč in eno stvar, od lego kock dalje in tudi plastika pri mehariju ni bila izjema. Glas ljudstva, ki je potoval iz ust do ušes in naprej, je v plastiki videl veliko grožnjo. Tu so bile ideje, sploh v Nemčiji so se znali delati norca, da se bo mehari na soncu kar stopil, prej urbani mit kot resnica, tudi ideje, da na soncu avto zagori, so bile iz trte zvite. ABS gori zelo slabo. Sicer se rad greje, a šele pri višjih temperaturah postane mehak, za to, da bi ga obdali plameni, pa se mora segreti na 400 stopinj Celzija. Prav zaradi te “vnetljivosti” mehari nikoli ni dobil homologacije za nemški trg.
Ohranjen ali obnovljen mehari ima tudi precejšnjo zbirateljsko ceno, zato naj vas ne čudi, da se večinoma prodajajo med 20.000 in 30.000 evri, dosegajo pa tudi 40 tisočakov.
Dvovaljnik za pogon
Sama teža meharija je bila zanemarljiva - postavljen je bil na osnovo Citroenove serije A in je imel le 535 kilogramov. Tu so bila štiri neodvisno vpeta in vzmetena kolesa, za pogon pa je skrbel dvovaljni bokser s 602 kubičnimi centimetri in 21 kW (29 KM) ter 40 Nm navora, ki si ga je mehari delil tudi z 2CV6, dyane in amijem. V dolžino je meril 3,5 metra in je imel sprva pogon na sprednji kolesi, potem pa so mu 1979 dodali še štirikolesni pogon, ki je med drugim pomenil, da se mora rezervno kolo preseliti na pokrov motorja. Medosna razdalja meri 2,4 metra, širok pa je meter in pol. Mehari je imel nataknjene Michelinove X pnevmatike s širino 12,5 centimetra in polmerom 380 mm. Končna hitrost malega plastičnega avtomobilčka znaša 115 km/h po tovarniških podatkih, v resnici pa ni presegla 90 km/h. Veliko delov je bilo pobranih z aktualnih Citroenovih modelov, tako si, na primer, mehari deli žaromete z diano.
Največje zanimanje zanj je imela francoska vojska
Izdelan je bil zelo vsestransko, lahko ste mu sneli vrata, streha pa je bila neke vrste ponjava, snemljiva in zložljiva. Vsega skupaj so od maja 1968 pa do konca proizvodnje 1988 naredili 145.000 primerkov. Avto so izdelovali po licenci širom sveta, v Belgiji, Španiji, na Portugalskem in v Argentini in tudi pri nas v tovarni bratov Smrtnik, kjer je bilo narejenih kakih 100 primerkov. Eden glavnih kupcev tega Citroena je bila francoska vojska, ki je prevzela 7064 primerkov. Nekateri so imeli 24-voltno napetost, ki je poganjala kompleksnejši sistem za radijsko telekomunikacijo. Kot rečeno je 1979 prišla še štirikolesno gnana različica. Ta nima nič skupnega s spačkom, 2CV sahara 4x4, ki je imel dva motorja, pač pa je preko diferenciala in kardana motor gnal še zadnji kolesni par. Od ostalih meharijev se razlikuje po rezervni gumi na spremenjenem pokrovu motorja, dodatnih odbijačih, večjih gumah in drugačnih zadnjih lučeh. Štirikolesno gnana različica ima klasični štiristopenjski menjalnik in dodatno še tristopenjski reduktor, ki je malčku omogočal prečkanje bregov z naklonom do 60 stopinj. Mehari 4x4 je na trgu vztrajal le štiri leta, do 1983 in je stal še enkrat več kot klasični model s sprednjim pogonom. Plastična ABS karoserija je bila ulita tako z zunanjimi kot notranjimi profili in tako je armaturna plošča narejena iz enega kosa. Nosi primitivne merilnike, lahek volan, pa veliko odlagalnih mest. Pravzaprav je vse ostalo narejeno v duhu spačka, vključno s štrlečo prestavno ročico, ki ni ljubila hitrih prestavljanj in je poleg volana pravzaprav edina premična reč.
Prav zaradi te “vnetljivosti” mehari nikoli ni dobil homologacije za nemški trg.
Imel ga je tudi Elvis Presley
Mehari je v svoji 20-letni zgodovini doživel tudi dve posebni izdaji, Azur v beli barvi z modrimi vrati, ki je bil sprva mišljen za omejeno serijo 700 primerkov, a je bil tako uspešen, da je postal ena najbolj prodajanih izvedb, in plage, ki so ga izdelovali na Portugalskem za iberski trg v oranžni barvi in z belimi kolesi. Kljub temu da ga na nemškem trgu ni bilo, je nemški Fiberfab naredil 250 primerkov z imenom Sherpa. Enako mehari ni bil homologiran niti za britanski trg. Je pa zanimivo Citroen uspel tega prodajati v ZDA med 1969 in 1970 kot tovorno vozilo, za katerega so veljali manj strogi varnostni standardi kot za potniške avtomobile. Avto je bil naprodaj brez varnostnih pasov, s precej drugačnim nosom kot drugje po svetu, večina pa je končala v floti raznih rent-a-car agencij, predvsem na Havajih in v Kaliforniji, enega pa je imel v lasti tudi Elvis Presley.
Ko se je 1988 končala proizvodnja, ta ni imel naslednika, čeprav danes velja za enega prvih križancev. Bilo je še nekaj hobi projektov, med drugim je francoski Teilhol, ki je izdeloval Renaulta rodea, naredil model tangara z mehaniko 2CV in pozneje AX-a, avto pa je bežno spominjal na legendo, po obrazu pa kar na jugoslovanski yugo. Cassis z juga Francije od 2019 predeluje meharije na električni pogon, ki pa so namenjeni le mestni vožnji. In nenazadnje, sam Citroen je leta 2016 obudil slavno ime kot e-mehari, omejeno serijo tisoč primerkov z električnim pogonom, 50 kW motorjem in dosegom 200 kilometrov. Ohranjen ali obnovljen mehari ima tudi precejšnjo zbirateljsko ceno, zato naj vas ne čudi, da se večinoma prodajajo med 20.000 in 30.000 evri, dosegajo pa tudi 40 tisočakov.
