Da je zdrava, ni čudež, temveč odločitev

Že vse leto poslušamo, beremo in spremljamo zgodbo igralke, mame treh otrok, partnerice Klemna Slakonje in ženske, ki se je dotaknila dna, da bi se od tam povzpela višje, kot si je kadar koli predstavljala. Igralka Mojca Fatur je o svoji uspešni bitki z neozdravljivo boleznijo povedala že veliko, ne pa vsega, zato se je odločila, da bo napisala svojo najintimnejšo izpoved z naslovom Zdrava. Ne gre za priročnik, temveč za iskren, duhovit in navdihujoč popis poti, po kateri se je iz teme bolezni vrnila k svetlobi in k sebi. “Praktično ne mine dan, da me ne bi kdo kontaktiral na družbenih omrežjih in me prosil za nasvet pri njegovem spoprijemanju z boleznijo. Klemen mi je ves čas govoril, da naj namesto snemanja glasovnih sporočil ljudem vse skupaj dam v knjigo. Zaradi tega sem jo napisala. Ker sem po naravi sicer kar lena, se mi to najprej ni zdela dobra ideja, ampak konec koncev je prav, da delimo stvari, kjer smo zmogli pri sebi nekaj premakniti, v upanju, da to lahko pomaga tudi drugim.”

Narava jo 'napolni'

Ko je izvedela za diagnozo, se ji je svet sesul, iskala je rešitve, doživela je obup in občutek, da je padla v temno jamo brez izhoda. “A potem sem začela iskati, brskati, poslušati svoje telo in dušo. Ugotovila sem, da zdravje ni odsotnost bolezni, temveč prisotnost sebe. Zato knjiga ni klasični dnevnik, v tujini temu pravijo 'teaching memoar', neke vrste mešanica izpovedi, modrosti in notranjih uvidov. Nastajala je v tišini narave. Šestkrat sem se odpravila v osamo, po tri dni, brez telefona, brez motenj. Pisala sem, kot bi knjiga tekla skozi mene. Rezultat je 240 strani in je polna življenja. V njej se prepletajo humor, solze in moji uvidi. Želela sem, da bi dala ljudem zagon. Da bi čutili, da se da. Da bi jih malo 'prižgala', ker je v nas samih ogromno moči, le spomniti se moramo nanjo,” razloži Mojca, ki prisega na smeh.

47-letna igralka pravi, da so danes njena stalnica postali jutranji sprehodi v gozd, kjer se 'napolni'. Zdaj, ko je zdrava, je tudi kot igralka bolj selektivna. “Če imam snemanje zgodaj zjutraj, vstanem še prej, da grem v gozd. To je moj čas. Moja meditacija. Moje sporočilo vsem je, da je čisto v redu reči: 'Danes ne zmorem!' Jaz sem se vedno pretrgala - trije otroci, vaje, predstave, snemanja, gospodinjska opravila, zdaj pa vem, da je včasih najbolj zdravilno preprosto ne narediti ničesar.”