Čebelica se je poslovila
Zanimivosti
09. 01. 2025, 09.56
, posodobljeno: 09. 01. 2025, 12.38
Italijo poznamo po številnih lepotah, od žensk in pokrajin do avtomobilov. A med rečmi na kolesih so tudi grdobije, ki pa imajo kultni status.
V svojih 70 in nekaj letih obstoja je ape zavzel cel svet, v 35 državah
po svetu pa je del ulične kulture in narodne dediščine kot na
primer Trixi Taxi v Zimbabveju ali TukTuk v Indoneziji.
Če vprašamo, kateri avtomobili vam najprej padejo na pamet ob besedi Italija, bomo slišali Ferrari, pa Alfa Romeo, Fiat 500 in še marsikaj, malokdo pa bo pomislil na ape (čebela), nenavadni dostavnik, ki je pravzaprav pomagal zgraditi povojno Italijo. Pa tale ape, ki ga starejše generacije takoj prepoznajo, ni nič posebnega, le stara dobra vespa, ki ima namesto zadnjega kolesa keson na dveh kolesih, spredaj pa kabino. Torej običajen, sicer po vojni revolucionarni tovorni italijanski skuter, ki je bil tehnično zelo preprosta reč, a hkrati kot naročen za ozke ulice starih italijanskih mest in slabe strme podeželske ceste, kamor ni zmogel noben avto.
Skozi leta se je nadgrajeval
Piaggio ape (čebela) se je najprej logično kot različica legendarnega skuterja vespa (osa) imenoval vespacar ali trivespa. Po drugi svetovni vojni v porušeni Italiji avto večini ni bil dosegljiva dobrina. Leta 1947 je letalski inženir Corradino d'Ascanio zasnoval lahko in preprosto trikolesno komercialno vozilce, ki je navdušilo vodilne može pri piaggiu. Prva različica je bila brez kabine, s preprosto odrezanim zadkom vespe in ravnim kesonom s tremi kolesi. Z generacijo D je leta 1964 ape dobil tudi kabino, ki je ščitila voznika pred vremenskimi neprilikami.
V zadnjih letih je piaggio videl priložnost in ustvaril cross country in web za mlajšo populacijo, največ pa jih izdelajo v Indiji, kjer primarno služijo kot rikše.
Najprej je imel ta običajno krmilo, kasneje so ga zamenjali z volanom. En sedež je lahko sprejel tudi dva suha manjša Italijana, vrata kabine na obeh straneh pa so olajšala izstopanje na ozkih prostorih. Ape, v dolžino meri 2,49 metra, širok je 1,62 metra in visok 1,55 metra, so izdelovali v več različicah: z odprtim kesonom, zaprtim visokim prostorom, pa tudi s kabino za prevoz potnikov. V zadnjih letih je piaggio videl priložnost in ustvaril cross country in web za mlajšo populacijo, največ pa jih izdelajo v Indiji, kjer primarno služijo kot rikše. Z novim letom so po 76 letih pri piaggiu končali proizvodnjo legendarnega modela, točneje modela calessino 200, v Toskani. To resda ne pomeni popolnega slovesa, ker bo malo trikolesno ropotalo (ape 400 z dizelskim motorjem) še naprej nastajalo v Indiji za azijska in afriška tržišča. Eden od razlogov za konec enega zadnjih artefaktov pristne “dolce vite” Italije so tudi varnostni in ekološki predpisi, ki jih ape ne dosega več. In tudi prilagajanje na evropske ekološke zahteve bi bilo ekonomsko neupravičeno.