20. marca je konec glasovanja za Dobrotnika leta

Odgovor na to vprašanje je v vaših rokah, spoštovani bralci in cenjene bralke. Štejejo tako glasovi, prejeti po pošti na naš naslov v Kopru - Primorske novice, cesta Marežganskega upora 2, 6000 Koper -, kot tudi tisti, oddani prek naše spletne strani www.primorske.si.

A zgolj glasovanje po pošti oziroma zgolj kliki na naši spletni strani - tako kot je v tovrstnih akcijah že običaj - niso dovolj. Za zmago mora imeti kandidat v obeh kategorijah (po pošti in po spletu) največ glasov.

Naj vam zaupamo, da je boj trenutno kar precej tesen. Kdo vodi v kateri kategoriji, vam seveda ne moremo razkriti, lahko pa vam prišepnemo, da so številke po spletu za dva od kandidatov oziroma kandidatk zelo ugodne, manjka pa jima glasovnic po pošti. In obratno, seveda.

Pri odločitvi, kdo bo postal primorski Dobrotnik leta 2022, je torej pomembno tako glasovanje po spletu kot glasovanje po pošti.

Primorske novice smo se februarja pridružile vseslovenski akciji Ljudje odprtih rok, v kateri predstavljamo izjemne ljudi, ki so s svojimi dobrimi deli zaznamovali preteklo leto. Primorska se lahko pohvali s premnogimi posamezniki, ki zaradi svojega odprtega srca izstopajo iz povprečja. Nanje ste nas opozorili tudi vi, spoštovani bralke in bralci, ki ste nam predlagali svoje kandidate za Dobrotnika leta 2022. V ožji izbor smo jih uvrstili šest. Predstavljamo vam jih še enkrat. Ajdovski podjetnik Ivo Boscarol je kar zajeten delež denarja od prodaje Pipistrela, 25 milijonov evrov, nakazal občini Ajdovščina, kjer je njegovo podjetje raslo, gasilcem, ki so pomagali gasiti požar na Krasu in še komu. S tem vrača okolju, saj je šel prej ves denar v razvoj podjetja.Za Majdo Smrekar, ustanoviteljico in predsednico novogoriškega Humanitarnega društva Kid, je pestro leto: pomagali so ukrajinskim beguncem, organizirali številne dobrodelne akcije in prireditve za otroke, na razne načine so pomagali upokojencem ...

Larisi Štoka, učiteljici iz Kopra, v srcu nikoli ne zmanjka prostora za otroke, ki jim je usoda namenila trpek boj z boleznijo. Slovenija jo je spoznala skupaj s Krisom Zudichem, že leto in devet mesecev pa si z družino malega Urbana Miroševiča prizadeva pripeljati do srečnega konca še eno pomembno dobrodelno akcijo. Tudi Vesna Krošlin Grlj, ki v namestitvenem centru na Debelem rtiču pomaga beguncem iz Ukrajine, da se lažje vključijo v naše okolje, velja za pravi vrelec srčnosti in prispodobo prijaznosti. Čeprav je zaposlena kot prostovoljka Slovenske filantropije, zanjo pomoč sočloveku ne pozna delovnega časa. “Pes je živo bitje - mehko, toplo, odzivno, prijazno in pomeni za uporabnike, s katerimi delamo kot terapevtski pari, posebno doživetje,” bistvo svojega prostovoljnega dela opiše Silva Ferletič iz Marezig. Kot dolgoletna članica Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke je s psičko Kubo skoraj 12 let risala nasmehe na obraze otrok, odraslih in starostnikov v slovenski Istri.

“Pomagati ljudem v stiski je nekaj najbolj plemenitega. Je bistvo človeka,” poudarja Cerkljan Stanko Močnik, ki ga je lansko poletje slovenska javnost spoznala kot nočnega vodjo največje slovenske protipožarne intervencije na Krasu. Čeprav so za njim desetletja prostovoljstva v gasilski organizaciji, je bila to zanj najbolj odgovorna preizkušnja.