Primorski univerzi zaznamovali dvoletno obdobje Rektorske konference RS

O pomenu, delovanju in dosežkih RK RS v tem mandatu, sodelovanju med predsedujočima ter vlogi, ki jo pri tem imajo študenti članic univerz RK RS, so spregovorili predsedujoča RKRS, rektorica Univerze na Primorskem (UP), prof. dr. Klavdija Kutnar, podpredsednik RKRS, rektor Univerze v Novi Gorici (UNG), prof. dr. Boštjan Golob ter predsednica Študentskega sveta UP, Lana Erjavec.

Rektorska konferenca RS kot ključni dejavnik slovenskega visokošolskega prostora

Rektorska konferenca RS (RK RS) ima v slovenskem visokošolskem prostoru pomembno vlogo, saj obravnava vprašanja, povezana v zvezi z visokošolskim dodiplomskim in podiplomskim izobraževanjem ter znanstvenoraziskovalnim delom. Poleg obravnavanja vprašanj skupnega pomena in zadev, ki se nanašajo na splošno in področno zakonodajo, je tudi polnopravna članica Združenja evropskih univerz (The European University Association - EUA).

Sedma redna seja RK RS pod predsedovanjem UP

Foto: UP

V mesecu decembru 2025 je potekala deseta in hkrati zadnja redna seja RK RS v sklopu dvoletnega mandata, ki ji je predsedovala Univerza na Primorskem (UP) v sodelovanju s  podpredsedujočo Univerzo v Novi Gorici (UNG). Obdobje so zaznamovali številni mejniki, med katerimi izstopa priprava novega Zakona o visokem šolstvu, v pripravi katerega je imela RK RS pomembno vlogo. Pri tem predsedujoča RKRS, rektorica UP, prof. dr. Klavdija Kutnar izpostavlja: "Nov zakon je vsekakor izredno pomemben korak v razvoju slovenskega visokošolskega prostora, nikakor pa ne ureja vseh področij na način kot bi si želeli. Kot večkrat povedano, nov zakon je kompromis. Še precej področij je ostalo za urediti v naslednjih letih, v kolikor želimo doseči cilje, ki smo jih zapisali v nacionalnem programu visokega šolstva do leta 2030."

Posebno pozornost so rektorji posvetili tudi vprašanju rabe učnega jezika na slovenskih visokošolskih zavodih, pri čemer podpredsedujoči RK RS, rektor UNG, prof. dr. Boštjan Golob pojasnjuje: "To je kompromis med različnimi deležniki vpletenimi v pripravo zakona. Konkretno vprašanje jezika je pravzaprav ne-vprašanje, navkljub dejstvu, da smo univerze skupno porabile kar nekaj časa pri reševanju. Tehnologija danes namreč omogoča, da predavam v slovenščini, študentke in študenti pa sledijo preko podnapisov v skoraj kateremkoli jeziku." Nadaljuje: "Univerze smo zgledno sodelovale in se usklajevale pri pripravi novega ZVIS, ki je prinesel nekaj sprememb. Izmenjevale smo izkušnje in dobre prakse pri implementaciji ob pričetku mandata relativno novega ZZRID.«

Osem slovenskih univerz v podobi Festivala slovenskih univerz UNI-SI

Pomemben dosežek predstavlja tudi pobuda za organizacijo prvega samostojnega sejemsko zasnovanega dogodka – Festivala slovenskih univerz UNI-SI, ki bo dijakinjam in dijakom na enem mestu predstavil celotno širino slovenskega univerzitetnega prostora, s poudarkom na premišljeni odločitvi za študij in na podlagi usmerjanja po širših področjih. O koordinaciji in konceptu prve izvedbe predsedujoče, Univerze na Primorskem, v sodelovanju z Univerzo v Novi Gorici, je predsedujoča RKRS, prof. dr. Klavdija Kutnar dejala: "Na Univerzi na Primorskem se pogosto znajdemo pred izzivi, ki se na prvi pogled zdijo skoraj nemogoči glede na našo velikost in mladost. A prav ti lastnosti nas spodbujata k povezanosti in inovativnosti, kar nam omogoča, da naloge uspešno izpeljemo. Kot predsedujoči smo prevzeli zahtevno nalogo – zasnovati in uskladiti popolnoma nov koncept UNI-SI, ki prinaša svež pristop k predstavitvi slovenskih univerz. Zahvala gre celotni ekipi UP in UNG. Priložnosti, ki jih vidimo v tem projektu, so velike: UNI-SI lahko postane osrednji dogodek za promocijo slovenskega visokošolskega prostora, krepitev prepoznavnosti univerz in povezovanje z dijaki, študenti ter širšo javnostjo. Verjamem, da bo festival v prihodnosti rasel in se razvijal. Prav takšni izzivi nas povezujejo in premikajo meje mogočega."

UNI-SI, Festival slovenskih univerz

Foto: UP

Pri odločitvah RK RS šteje tudi glas študentov

Da so pri sprejemanju odločitev RK RS, vključeni tudi študenti sodelujočih univerz, opozarja samo ime UNI-SI, ki se je uveljavilo kot končna izbira sodelujočih predsednikov študentskih svetov univerz. Pri tem predsedujoča RK RS, prof. dr. Klavdija Kutnar pojasnjuje: "Predsedniki študentskih svetov univerz so redno vabljeni na seje Rektorske konference RS, kar omogoča neposredno vključevanje študentskega pogleda v razprave in odločitve. Veseli me, da so se prav v času predsedovanja primorskih univerz študenti slovenskih univerz še tesneje povezali. Organizirali so številne dogodke, okrepili medsebojno sodelovanje in skupaj z nami ustanovili delovno skupino RK RS za študentska vprašanja, v kateri sodelujeta po dva predstavnika vsake univerze. Poleg tega aktivno prispevajo pri pripravi platforme UNI-SI, za kar sem jim neizmerno hvaležna."

Pomembnost vloge študentov pri tem poudarja tudi predsednica Študentskega sveta (ŠS) UP, Lana Erjavec: "Sodelovanje pri RK RS nam predstavlja pomembno priložnost, da se študentski pogled sliši tudi na ravni, kjer se oblikujejo skupna stališča slovenskih univerz. Študenti smo osrednji del visokošolskega prostora in smo neposredno vključeni v njegovo vsakodnevno delovanje, zato je pomembno, da imamo priložnost sodelovanja pri tovrstnih pogovorih. Vključenost v RK RS nam omogoča širše razumevanje dogajanja na področju visokega šolstva, povezovanje in usklajevanje s predstavniki vodstev študentskih organov in univerz. S predsedniki študentskih svetov univerz članic RK RS se redno usklajujemo, pripravljamo skupne pobude in nastopamo enotno, s čimer zagotavljamo ustrezno zastopanje študentov."

Prejšnja predsednica Študentskega sveta Univerze na Primorskem, Lana Erjavec

Foto: UP

RK RS je prisluhnila njihovi pobudi in vzpostavila delovno skupino za študentska vprašanja, pri čemer predsednica ŠS UP dodaja: "To je za nas zelo pomemben korak. Delovno skupino za študentska vprašanja sestavljajo predsedniki študentskih svetov članic RK RS in po en dodatni predstavnik posamezne univerze, ki ga izbere študentski svet članice RK RS. Takšna oblika delovanja nam prinaša strukturo, vidnost in kontinuiteto delovanja, kar je ključno tako za notranje usklajevanje kot za prepoznavnost. Delovna skupina na nek način predstavlja tudi enotno kontaktno točko za vprašanja vezana na študente v slovenskem visokošolskem prostoru."

Mandat Rektorske konference RS v rokah dveh primorskih univerz 

Deseta redna seja RKRS, ki je 10. decembra 2025, potekala v prostorih Univerze v Novi Gorici, je pomenila tudi uradni zaključek mandata UP in UNG. Za obdobje 2026-2027, so člani za predsednika RK RS imenovali rektorja Univerze v Mariboru (UM), za podpredsednika pa predsednika Evro-sredozemske univerze (EMUNI).

Predaja predsedovanja rektorju Univerze v Mariboru

Foto: UP

Rektorica UP, prof. dr. Klavdija Kutnar je ob predaji, novemu predsedniku RK RS čestitala ter poudarila pomen, ki ga je imelo to partnerstvo za našo regijo: "To partnerstvo ne krepi le medsebojnih vezi, temveč odpira pot k še tesnejšemu povezovanju na raziskovalnem in izobraževalnem področju. Ključne pobude in pripombe, ki so prihajale prav iz naše regije, imajo simboličen pomen – dokazujejo, da Primorska aktivno sooblikuje razvoj slovenskega visokošolskega in raziskovalnega prostora."

Rektor UNG Boštjan Golob in rektorica UP Klavdija Kutnar

Foto: UP

Rektor UNG, prof. dr. Boštjan Golob pa prednost primorskega sodelovanja vidi: "Pomembno je, da smo do neke mere fokus visokošolskega prostora razširili na vprašanja ne zgolj dveh največjih, pač pa tudi manjših univerz. In mislim, da smo uspeli pokazati, da se odlično delo na vseh področjih visokošolskih aktivnosti odvija tudi v naših krajih, ter je cenjeno tudi pri drugih, morda večjih in v javnosti bolj prepoznanih ustanovah."

Dosežki, ki izstopajo

Med pomembnejšimi dosežki mandata velja izpostaviti tudi pobudo RK RS o spremembi sistema poročanja za stabilno financiranje znanstveno-raziskovalne dejavnosti, naslovljeno na ARIS, imenovanje predstavnikov v različnih organih, svetih, komisijah in drugih odločevalskih teles na področju visokošolskega in raziskovalnega razvoja, kot je denimo Strateški svet za digitalno preobrazbo, komisijo za podelitev nagrad ED.VITA, delovna skupina Slovenske skupnosti odprte znanosti, in drugih.

Prva seja RKRS pod predsedovanjem UP. Iz leve proti desni: Peter Jambrek, rektor Nove univerze; Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici; Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani,

Foto: UP

Uspešni so bili tudi v imenovanju člana v Evropsko združenje univerz (EUA), pri čemer rektorica UP, prof. dr. Klavdija Kutnar izpostavlja: "Rektorja Univerze v Ljubljani (UL) smo uspešno kandidirali za člana predsedstva Evropskega združenja univerz (EUA). V novembru 2025 pa smo tudi oddali prijavo za organizacijo letne konference EUA v Sloveniji leta 2027 ali 2028. Gre za najpomembnejši dogodek tega prestižnega evropskega združenja, ki se ga leto udeleži prek 400 rektorjev in drugih visokih predstavnikov evropskih univerz."

Uspešno so sodelovali tudi na 11. in 13. platformi znanja – pobudi Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije, katere cilj je vzpostaviti trajnejši okvir za redno informiranje deležnikov o aktualnih evropskih pobudah.

Seje so bile priložnost za dialog s predstavniki, ki so pomembnega vpliva za vse sodelujoče univerze. To so na primer predstavniki ARIS-a, predstavništva Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNCHR) za Srednjo Evropo, NAKVIS-a ter Evropske vesoljske komisije.

Deseta in zadnja RK RS seja pod predsedovanjem UP in UNG

Foto: UP

V sodelovanju s CMEPIUS so organizirali mednarodno konferenco na temo trendov internacionalizacije visokega šolstva s posebnim poudarkom na iniciativi evropskih univerz in spodbujanju mobilnosti raziskovalcev na začetku kariere, ki je potekala v obliki satelitskega dogodka mednarodnega tedna T4EU Week: Beyond borders, ki ga je maja 2024 organizirala UP v sodelovanju z Univerzo v Trstu kot članica evropske univerze Transform4Europe.

RK RS s pogledom v prihodnost

Rektor UNG, prof. dr. Boštjan Golob ob delovanju RK RS v prihodnje poudarja, da imamo v slovenskem visokošolskem in znanstvenoraziskovalnem prostoru še veliko prostora za sodelovanje: "Imamo priložnosti, ki jih zaradi razdrobljenosti inštitucij tako v Sloveniji kot širše v Evropi, enostavno moramo zgrabiti in izkoristiti."

Deseta in zadnja redna seja pod predsedovanjem Univerze na Primorskem in podpredsedovanjem Univerze v Novi Gorici. Od leve proti desni: Ludvik Toplak, rektor Alma Mater Europea; Marjan Blažič, rektor Univerze v Novem mestu; Rado Bohinc, rektor Emuni, Evro-sredozemske univerze; Zdravko Kačič, rektor Univerze v Mariboru; Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem; Boštjan Golob, rektor Univerze v Novi Gorici, Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani.

Foto: UP

Rektorska konferenca RS tako v novo leto 2026 vstopa z novim vodstvom in ob tem ostaja ključni povezovalni člen slovenskih univerz in drugih visokošolskih in znanstvenoraziskovalnih institucij z državo, družbo, slovenskimi in mednarodnimi organizacijami ter združenji. Predvidoma bo naslednja redna seja RK RS potekala že januarja 2026 na novi predsedujoči, Univerzi v Mariboru, kjer se bo primorski povezan glas še naprej odločno slišal.