Spletno uredništvo

Otožni ponedeljek – priložnost, da stopimo skupaj!

Univerza na Primorskem
, posodobljeno: 19. 01. 2026, 13:40

Čeprav nima znanstvene podlage in ga stroka ne priznava, se je tretjega ponedeljka v mesecu januarju uveljavilo poimenovanje Otožni ponedeljek (ang. Blue Monday), pogosto označen kot "najbolj depresiven dan v letu".

Otožni ponedeljek

Otožni ponedeljek

Foto: UP

V Slovenskem centru za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem (UP IAM SCRS) na ta dan ne gledajo kot na nekaj nujno negativnega. Nasprotno – razumejo ga kot priložnost za razmislek in opomnik, da se za trenutek ustavimo in naredimo nekaj dobrega zase in za druge.

Sara Vidmar z UP IAM SCRS pojasnjuje, da izraz Otožni ponedeljek izhaja iz tako imenovane januarske otožnosti (angl. January Blues), obdobja po decembrskih praznikih, ki ga pogosto zaznamujejo praznična utrujenost, hladno vreme, krajši dnevi ter večje finančne skrbi. Mnogi to lahko doživijo kot žalost, pomanjkanje motivacije ali občutke osamljenosti. Kljub podobnim znakom pa je pomembno razlikovati med prehodno januarsko otožnostjo in depresijo kot duševno boleznijo, ki lahko traja dlje čas in močno vpliva na vsakdanje življenje – včasih do te mere, da se zdi že vstajanje iz postelje pretežka naloga.

Kakor pojasnjuje Vidmar iz UP IAM SCRS, je doživljanje negativnih čustev povsem normalen del življenja. Tako pozitivni kot negativni občutki so del življenja in se jim ne smemo izogibati ali jih potiskati na stran, saj lahko pretirana pričakovanja, da moramo biti ves čas veseli, telo samo še dodatno obremenijo. Ključna je naša odpornost oziroma to, da si dovolimo čustva občutiti, jih prepoznati in znati tudi preprečiti, da bi nas preplavila.

Pri tem pa pomembno vlogo igrajo družbena omrežja, ki smo jim iz dneva v dan vse bolj izpostavljeni, saj smo tam velikokrat izpostavljeni le tistim najsrečnejšim trenutkom življenj drugih. Takšna popačena podoba pa lahko ustvari iluzijo, da bi morala biti negativna čustva skrita.

Iz UP IAM SCRS poudarjajo, da kadar pa občutki žalosti, brezupa ali nizke motivacije vztrajajo in začnejo vplivati na vsakodnevno delovanje, je nujno poiskati pomoč. Povezanost z drugimi ima pri tem ključno vlogo, saj je pomembno, da se obrnemo na nekoga, ki mu zaupamo in se zavedamo, da v stiski nismo sami.

Že preprost korak – vprašanje, kako se nekdo počuti  –  lahko pomeni veliko podporo, saj drugemu daje prostor, da deli svoje misli in občutke, ter ustvarja okolje, v katerem se počuti opaženega in slišanega. Že s tem, da nekoga poslušamo in prepoznamo njegovo stisko, mu sporočamo, da so njegova čustva resnična.