Na 21. mednarodnem znanstvenem in strokovnem sestanku na UP Pedagoški fakulteti o pomenu vseživljenjskega učenja digitalnih kompetenc
Na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je 21. novembra 2025 potekal že 21. mednarodni znanstveni in strokovni sestanek, ki je pritegnil številne ugledne domače in tuje strokovnjake s področja vzgoje iz izobraževanja. Udeleženci so predstavili skoraj štirideset raziskovalnih prispevkov s strani domačih pedagoških raziskovalcev s primorske, ljubljanske in mariborske univerze ter tujih raziskovalcev iz Srbije in Bosne in Hercegovine. Razprave so zajele različne ravni vzgojno-izobraževalnega sistema in širok spekter disciplin – od naravoslovja in matematike do družboslovja, humanistike ter umetnosti –, osrednja nit pa je bila pomen vseživljenjskega učenja digitalnih kompetenc v vseh starostnih obdobjih.
Digitalna pismenost v predšolskem obdobju
Predstavitev projekta Odgovorna raba zaslonov pri predšolskih otrocih: krepitev digitalnih kompetenc kot temelj vseživljenjskega učenja, ki temelji na diplomskem delu Tine Lango, študentke Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem in njene mentorice doc. dr. Andreje Klančar, izpostavlja, da hitra digitalizacija zahteva pravočasno razvijanje kritične, varne in uravnotežene uporabe pametnih tehnologij. Raziskava, opravljena med 183 starši in 31 vzgojitelji Goriške regije, kaže, da imajo starši ključno vlogo pri oblikovanju zdravih navad uporabe pametnih zaslonov.
Vse več vzgojiteljev opaža posledice pretirane uporabe pametnih zaslonov pri otrocih, ki se odražajo kot povečana impulzivnost, slabša telesna pripravljenost ter težave v govorno-jezikovnem razvoju. Otroci pogosto iščejo zaslonske naprave kot primarno obliko igre. Smernice za varno rabo zaslonov opozarjajo tudi na vpliv nasilne komunikacije v medijih na sovražno vedenje otrok. Raziskava kaže, da se starši večinoma zavedajo pomena odgovorne uporabe digitalnih naprav, a se pogosto izkaže, da otroci prevzemajo vedenjske vzorce prekomerne uporabe pametnih zaslonov prav iz domačega okolja. Strokovnjaki zato poudarjajo nujo po vzpostavitvi usklajenih podpornih sistemov med družino, vrtci in širšim družbenim okoljem ter krepitvi zglednega vedenja odraslih.
Izzivi generacije starejše od 50 let v dobi umetne inteligence
V prispevku Opolnomočenje starejših zaposlenih v dobi umetne inteligence z vseživljenjskim učenjem, sta Tinkara Žabar in prof. dr. Aleksander Janeš s Fakultete za Management Univerze na Primorskem (UP FM), predstavila izsledke raziskave, ki kažejo, da umetna inteligenca močno vpliva tudi na generacijo starejših od 50 let. Za mnoge namreč predstavlja ohranjanje konkurenčnosti, saj orodja umetne inteligence čedalje bolj spreminjajo potrebe na trgu dela in zahtevajo učenje novih znanj.
Zaradi počasnejšega nadgrajevanja digitalnih spretnosti so starejši pogosto v slabšem položaju kot mlajši sodelavci, kar poglablja še bolj poglablja digitalni razkorak, ki lahko vodi v prezgodnje upokojevanje, težji dostop do zaposlitve ali celo izključevanje iz delovnega okolja. Prof. dr. Janeš opozarja, da tehnologija »ne bo nadomestila človeka, temveč tistega, ki je ne zna uporabljati«. Poudarja, da vseživljenjsko učenje tako predstavlja ključen mehanizem za ohranjevanje aktivne vloge starejših v hitro spreminjajočem se delovnem okolju.
Družbena omrežja kot opora seniorjem pri preprečevanju osamljenosti
Izr. prof. dr. Maja Mezgec s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem (UP PEF) je predstavila prispevek o uporabi družbenih omrežij in drugih IKT-storitev med seniorji kot orodja za zmanjševanje njihove osamljenosti in socialne izključenosti. Manjše medgeneracijsko sobivanje, manj časa preživetega doma ter večja odvisnost od socialnih služb povečujejo tveganje družbene izolacije starejših. Hiter razvoj tehnologije in razlike v digitalni pismenosti pa dodatno prispevajo k kognitivnim tveganjem, stanju depresije ter drugim psihofizičnim izzivom.
Čedalje več starejših zato posega po digitalnih rešitvah za ohranjanje stikov, vendar jim zaradi pomanjkanja spontanega vsakodnevnega učenja pogosto primanjkuje podpore pri osvajanju digitalnih veščin. Strokovnjaki izpostavljajo potrebo po prilagojenih pristopih, enostavnih orodjih in namenskih aplikacijah, ki bodo prijazne za uporabo. Izr. prof. dr. Maja Mezgec poudarja, da tehnologija predstavlja zgolj podporo pri vzpostavljanju odnosov in nikakor ne more nadomestiti pristnih odnosov. Razprava je odprla tudi zanimivo vprašanje, kakšne vplive bosta osamljenost in digitalna povezanost imeli na tiste generacije, ki so in še vedno odraščajo s pametno tehnologijo.
Pogled v prihodnost trajnostnega razvoja družbe
Dogodek, ki je potekal v sodelovanju s Slovenskim društvom raziskovalcev na področju edukacije, Univerzo v Kragujevcu, Pedagoško fakulteto v Užicu in Univerzo v Banja Luki, je ponudil prostor za široko interdisciplinarno razpravo o vlogi pedagoškega dela v odnosu do drugih znanstvenih področij, ki obravnavajo vprašanja o vseživljenjskem učenju kot temelja trajnostne družbe. Srečanje je ponudilo jasen vpogled v to, zakaj je vseživljenjsko učenje nujna osnova za ohranjanje vključenosti vseh generacij v hitro spreminjajoči se družbi. Ob tej priložnosti pa sta pri Založbi Univerze na Primorskem izšli tako strokovna kot znanstvena monografija Založbe Univerze na Primorskem.