Biološki večer znanstvenih in naravoslovnih ilustracij na UP FAMNIT

Kot je pojasnila, človek naravo že od nekdaj upodablja skozi umetnost. Med prve ilustracije tako štejemo tudi prve jamske poslikave iz časa prazgodovine, ko so ljudje na jamskih stenah upodabljali živali in naravne pojave. Tako jamske poslikave kot egipčanska rezbarjenja ter eden najstarejših ohranjenih rokopisov, Vienna Dioscurides iz leta 512 n. št., ki vsebuje na stotine rastlin in njihovih opisov, pričajo o tem, da so imele znanstvene in naravoslovne ilustracije ključno vlogo pri dokumentiranju narave, anatomije, astronomije in drugih znanstvenih področij.

Prve jamske poslikave iz časa prazgodovine

Foto: UP

Največji preobrat se je zgodil med 16. in 18. stoletjem, v obdobju znanstvene revolucije, ko je zaradi odmika od cerkvenih dogem in uveljavitve empiričnega mišljenja prišlo do temeljnih sprememb v razumevanju znanstvenih metod. Kot ključno leto znanstvene revolucije se navaja delo Nikolaja Kopernika, z objavo O revolucijah nebesnih sfer (1543), v katerem je predstavil heliocentrični model. Razvoj tiskarstva pa je še dodatno spodbudil hitrejšo in cenejšo izdelavo knjig, ki so postajale vse bolj popularne in dostopnejše ne samo eliti temveč tudi tudi širši javnosti. 

Med pionirje naravoslovne ilustracije sodi Albrecht Dürer. Med njegovimi deli najbolj izstopata ilustracija Mladega zajca in Perut zlatovranke iz leta 1502, ki ponazarjata avtorjevo osredotočenost na samo naravo živali. Izstopa tudi podatek, da je leta 1515 s pomočjo lesoreza upodobil nosoroga, čeprav ga nikoli prej še ni videl.

Med pionirje naravoslovne ilustracije sodi Albrecht Dürer

Foto: UP

Pomembno vlogo je imel tudi vplivni Leonardo da Vinci, ki je na skrivaj seciral trupla ter jih ilustriral. Čeprav njegova dela v času njegovega življenja niso bila objavljena, so bile njegove ilustracije vsaj 100 let pred svojim časom. Dotlej se je namreč anatomija zgledovala in opirala na dela Klavdija Galena (129-216 n. št.). Ta pa so temeljila na ilustracijah seciranih opic in prašičev. Tako je medicina uporabljala ilustracije človeških teles, ki so bila prenesena iz živalskih trupel. To pa je posledično lahko vodilo do večjih napak v razumevanju človeškega telesa. Več kot 1300 let medicina pravzaprav ni imela premika v človeški anatomiji.

Prva znanstvena uspešnica za širšo javnost, ki je z nizom ilustracij omogočila, da je javnost videla nekatere predmete skozi oči mikroskopa, je bila ravno knjiga Micrographia avtorja Roberta Hooka (1635-1703). Njegova ilustracija bolhe pa ostaja še dandanes ena izmed bolj znanih ilustracij te knjige in jo še dandanes številni raziskovalci po svetu cenijo zaradi njene natančnosti.  

Kljub današnj sodobni fotografski tehnologiji, ostaja ilustracija še dandanes nepogrešljiva, saj lahko še vedno zaobjame, poudari in interpretira še najmanjše procese in detajle, ki jih fotografija še vedno ne more tako podrobno zajeti.

Med izjemne osebnosti naravoslovne ilustracije sodi botanična umetnica in cenjena raziskovalka naravoslovnih znanosti, Marie Sibylle Merian, ki se je kot ena izmed redkih žensk takrat, odpravila na samostojno ekspedicijo, za katero je prodala približno 200 svojih ilustracij, da si jo je lahko financirala. Njeno delo Preobrazba surinamskih žuželk (lat. Metamorphosis insectorum Surinamensium) iz leta 1705, ji je prineslo mednarodno priznanje.

Pomemben mejnik v zgodovini naravoslovne ilustracije predstavljajo tudi dela Johna Jamesa Ausubona (1785 – 1851), pol stoletja vodilnega umetnika na področju upodabljanja prostoživečih živali. Njegovo delo The Birds of America vključuje zbirko 435 upodobitev ptic v njihovi dejanski naravni velikosti, po kateri se še dandanes zgledujejo številni umetniki in znanstveniki po svetu.

Pomemben mejnik v zgodovini naravoslovne ilustracije predstavljajo dela Johna Jamesa Ausubona (1785 – 1851)

Foto: UP

Da je prihod in razvoj fotografije vplival na ilustracije, dokazuje tudi fotografija konja med galopom, saj so vse ilustracije do leta 1876, konja med galopom predstavljale z močno iztegnjenimi sprednjimi in zadnjimi nogami vstran. Fotografija The Horse in Motion, enega najboljših fotografov tistega časa, Eadwearda Muybridga pa je pokazala čisto drugačno sliko, ki je spremenila dotedanje upodabljanje konja med galopom.

Manja Tišler poudarja, da je naravoslovna ilustracija v svojem bistvu vizualna komunikacija znanosti ter predstavlja ključen in nujen element natančne znanstvene  komunikacije. Sama je avtorica številnih znanstvenih ilustracij po Sloveniji, med drugim na gozdni učni poti Tromejnik ob Ledavskem jezeru, ob lesenem mostovžu nad slanim travnikom v Ankaranu pri Sv. Nikolaju, na ankaranskem školjčišču na Sv. Katarini, v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, v Krajinskem parku Ljubljansko barje ob tematski poti Pot na Mah, ki je leta 2024 osvojila prvo mesto v kategoriji Naj tematska pot in številnih drugih.

 Vse do 14. januarja 2026 si lahko v prostoru Armerije na Univerzi na Primorskem ogledate njeno razstavo Življenje na Goričkem: Ilustracije živalskih vrst.

Vabljeni tudi na naslednji Biološki večer z naslovom Ohranjanje visoke ravni biodiverzitete na Krasu z aktivnim delovanjem lokalnega prebivalstva, ki bo potekal 7. januarja 2026 ob 19. uri na ZOOM povezavi.

Biološki večeri

Foto: UP

Biološki večeri so niz predavanj, katerih glavni cilj je popularizacija različnih bioloških in naravovarstvenih vsebin, ki ga organiziramo sodelavci Oddelka za biodiveziteto UP FAMNIT. Tokratni niz smo večinoma posvetili tematikam povezanim s projektom Kras4us, ki ga financira program Interreg VI-A Italia-Slovenija 2021-2027, katerega namen je povezati slovenske in italijanske raziskovalce, naravovarstvenike, upravljalce, odločevalce in uporabnike upravljalce, odločevalce in uporabnike prostora v skupnem cilju – ohraniti Kras mozaičen v naboru naravne in kulturne dediščine. Projektno partnerstvo sestavljajo Oddelek za biodiverziteto UP FAMNIT, Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Park Škocjanske jame in Lokalna akcijska skupina KRAS (LAS KRAS).