Ukrajina in Moldavija v torek začenjata pristopna pogajanja z EU

Ukrajina in Moldavija bosta nekaj več kot dve leti po vložitvi prošnje za članstvo v torek začeli pristopna pogajanja z Evropsko unijo. Pogajanja lahko trajajo tudi več kot deset let. Naslednji korak na poti v EU se v sredo obeta tudi Črni gori, ki se pogaja že od sredine leta 2012.

BRUSELJ > Kijev in Kišinjov sta prošnji za članstvo v EU vložila le nekaj dni po začetku ruske agresije na Ukrajino februarja 2022, že junija istega leta so voditelji držav članic EU Ukrajini in Moldaviji podelili status kandidatk, decembra lani pa so odobrili še začetek pogajanj z njima.

Ob tem so Svet EU pozvali, naj okvirja za pogajanja potrdi, ko bosta državi izpolnili še preostale ukrepe, ki ju je Evropska komisija od njiju zahtevala novembra. Ukrajina je morala sprejeti ukrepe oziroma zakonodajo na področjih boja proti korupciji, lobiranja in pravic manjšin, Moldavija pa na področjih zmanjšanja vpliva oligarhov, imenovanj v pravosodju ter boja proti korupciji.

Komisija je osnutek pogajalskih okvirjev Svetu posredovala marca, v začetku junija pa sporočila, da sta izpolnili vse preostale pogoje za začetek pogajanj.

Spremenjena širitvena metodologija

Države članice so tako ta teden potrdile okvirja, ki opredeljujeta načela, na katerih bodo temeljila pogajanja, njihovo vsebino in potek. "Cilj pogajanj je, da Ukrajina in Moldavija v celoti sprejmeta evropski pravni red ter zagotovita njegovo polno izvajanje," so marca zapisali na Evropski komisiji.

Temeljita na spremenjeni širitveni metodologiji, v skladu s katero je pravni red EU razdeljen na približno 30 pogajalskih poglavij, ki so po novem združena v šest tematskih sklopov. Ukrajinski in moldavski okvir ima po 33 poglavij.

Ključen je sklop, povezan z vladavino prava, s katerim se bodo pogajanja začela in končala. Preostali sklopi se nanašajo na notranji trg; konkurenčnost in vključujočo rast; zeleni načrt in trajnostno povezljivost; vire, kmetijstvo in kohezijo ter zunanje odnose.

V torek popoldne bosta ob robu zasedanja ministrov članic EU za evropske zadeve v Luxembourgu potekali ločeni medvladni konferenci, s čimer se bodo pogajanja s Kijevom in Kišinjovom tudi uradno začela.

Običajno trajajo več let, lahko tudi več kot deset, pri čemer pa je treba upoštevati še, da je Ukrajina država v vojni. Turčija je denimo pogajanja začela že leta 2005, a so vmes zastala.

Madžarska nasprotnica približevanja Ukrajine EU

Pogajanja se bodo začela, tik preden bo 1. julija predsedovanje Svetu EU od Belgije prevzela Madžarska, ki velja za nasprotnico približevanja Kijeva uniji. Pogajalski okvir za Ukrajino je podprla šele po vključitvi dodatnih navedb glede narodnih manjšin in zaščite manjšinskih jezikov.

Po navedbah madžarskega stalnega predstavnika pri EU Balinta Odorja do konca leta, ko bodo predsedovanje predali Poljski, ne načrtujejo dodatnih medvladnih konferenc z Ukrajino in Moldavijo.

Črna gora se pogaja od leta 2012

Že več kot deset let - od junija 2012 - pa se o vstopu v unijo pogaja Črna gora, ki se ji po letih zastoja v sredo obeta naslednji korak na tej poti.

Na medvladni konferenci v Bruslju, ki se je bo udeležil tudi državni sekretar na slovenskem zunanjem ministrstvu Marko Štucin, bosta namreč EU in Črna gora obravnavali vmesno poročilo o napredku te države na področjih pravosodja, temeljnih svoboščin in varnosti.

Poročilo, ki so ga države članice EU potrdile ta teden, bo omogočilo začetek pogovorov o zapiranju poglavij 23 in 24.

K ukrepanju na teh področjih je evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi Podgorico pozval na politični medvladni konferenci konec januarja letos, ko so skupaj z novo črnogorsko vlado pod vodstvom Milojka Spajića pregledali napredek v pogajanjih.


Najbolj brano