Trump in Petro potrdila dobro srečanje

Trump je na skupni novinarski konferenci dejal, da sta se "zelo dobro razumela", kolumbijskega predsednika pa je opisal kot "krasnega".

Tudi Petro je srečanje opisal kot pozitivno. Po obisku Bele hiše, ki je sledil mesecem zaostrene retorike, je levi politik Trumpa opredelil kot iskrenega in dejal, da želi sodelovati z ZDA pri spremembah načina nadzora nad proizvodnjo kokaina.

Trumpu je prav tako predlagal možnost skupnega ukrepanja Kolumbije in Venezuele proti zadnji večji kolumbijski oboroženi gverilski skupini Nacionalna osvobodilna vojska (ELN), ki deluje na meji med Kolumbijo in Venezuelo.

Napetosti med državama so se začele lani, ko je Petro zavrnil sprejem izgnanih migrantov iz ZDA, Trump pa mu je zagrozil s sankcijami in kolumbijskega voditelja razglasil za trgovca z mamili. ZDA so potem oktobra lani uvedle sankcije proti Petru in njegovi družini.

ZDA so v začetku leta napadle Venezuelo in zajele predsednika Nicolasa Madura, kar je Petro kritiziral, Trump pa je začel glasno ugibati, da lahko kaj podobnega izvedejo tudi v Kolumbiji.

Po njunem telefonskem pogovoru 7. januarja pa je Trump napovedal o srečanje. "Po tem kar se je zgodilo v Venezueli, je postal veliko bolj prijazen," je konec tedna novinarjem o Petru povedal Trump, navaja televizija ABC.

Petro je bil pred novinarji zelo kritičen do Urada ZN proti mamilom in kriminalu (Unodc), ki je poročal, da se je proizvodnja kokaina v Kolumbiji v zadnjih dveh letih povečala za 65 odstotkov. "Že več kot desetletje so številke Unodc grozne," je novinarjem dejal Petro.

Dejal je tudi, da bo po vrnitvi v domovino sprožil pobudo, ki bo pomagala kmetom v oddaljenih območjih, da nehajo delati za preprodajalce mamil in uporniške skupine, ki imajo dobiček od trgovine s kokainom. Trumpu je tudi predlagal, naj ZDA vlagajo v projekte obnovljive energije v severni Kolumbiji, nakar bi lahko izvažali elektriko v sosednjo Venezuelo, poroča ABC.

Glede trgovine z mamili je poudaril potrebo po pregonu resničnih mamilarskih kraljev, ki niso tisti, ki nosijo orožje v džunglah Kolumbije. "Glavni prebivajo v Dubaju, Madridu in Miamiju. Ameriške agencije se zavedajo njihovega obstoja, jaz pa sem njihova imena osebno posredoval predsedniku Trumpu," je dejal.

Trumpa je tudi prosil, naj dovoli objavo vseh ameriških obveščevalnih poročil o nasilnih dogodkih v preteklosti Kolumbije. Med drugim si želi objave podatkov o umoru političnega voditelja Jorgeja Eliecerja Gaitana 9. aprila 1948 in zavzetju vrhovnega sodišča novembra 1985, poroča ABC.