Ob 29. obletnici genocida v Srebrenici prvič mednarodni dan spomina nanj

V spominskem centru Potočari blizu Srebrenice bodo s pokopom 14 žrtev v četrtek obeležili 29. obletnico genocida v Srebrenici, v katerem so sile bosanskih Srbov samo v nekaj dneh po zavzetju te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubile več kot 8300 Bošnjakov. Ta dan bo letos prvič mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.

11. julij bo letos prvič mednarodni dan spomina na žrtve genocida 
v Srebrenici. Foto: Unsplash.com
11. julij bo letos prvič mednarodni dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. Foto: Unsplash.com

SARAJEVO, SREBRENICA, NEW YORK > Na sedežu Združenih narodov v New Yorku ga bodo obeležili v dvorani Generalne skupščine ZN, ki je 23. maja letos sprejela resolucijo, s katero so 11. julij razglasili za mednarodni dan spomina na genocid v Srebrenici.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob mednarodnem dnevu v poslanici izpostavil, da so pred 29 leti Združeni narodi in ves svet razočarali prebivalce Srebrenice, ko je bilo tam sistematično umorjenih več kot 8000 Bošnjakov in se je zgodilo najhujše grozodejstvo v Evropi po drugi svetovni vojni.

Izpostavil je, da se je treba boriti proti zanikanju in revizionizmu ter si prizadevati za identifikacijo vseh žrtev in sojenje vsem zločincem.

Pred obletnico se bo v BiH mudila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, ki se bo v sredo v Sarajevu kot govorka udeležila konference ob 29. obletnici genocida z naslovom Od Balkana do Gaze: kritično preučevanje genocida, ki jo organizira Center za napredne študije Sarajevo (CNS). Potrdila pa je že, da bo naslednje leto, ob 30. obletnici, obiskala Srebrenico in se udeležila osrednje spominske slovesnosti, so sporočili iz njenega urada.

V genocidu izgubil očeta, brata in otroka, skupno pa kar 67 sorodnikov

Na letošnji spominski slovesnosti v Potočarih bodo v četrtek pokopali posmrtne ostanke 14 žrtev genocida, ki so jih na novo identificirali. Med njimi je bil najmlajši star 17 let, najstarejši pa 68.

V spominskem centru je trenutno pokopanih 6751 žrtev genocida, 250 pa drugod. Posmrtne ostanke približno tisoč žrtev pa še iščejo, saj so jih sile bosanskih Srbov iz primarnih grobišč premeščale na različne kraje, da bi zakrile svoj zločin. Njihova identifikacija je zato zahtevna.

Tudi letos se je obeleževanje genocida začelo v kraju Nezuk pri Zvorniku s pohodom miru, na katerem se je v ponedeljek več tisoč ljudi podalo na sto kilometrov dolgo pot, po kateri je na tako imenovanem maršu smrti leta 1995 okoli 15.000 večinoma moških po padcu enklave skušalo priti do osvobojenega ozemlja pri Tuzli. Tridnevnega pohoda se letos udeležuje tudi Salih Mulalić, ki je v genocidu izgubil očeta, brata in otroka, skupno pa kar 67 sorodnikov.

Resolucija razburila Zahodni Balkan

Resolucija, s katero je bil razglašen mednarodni dan spomina, je pred tem letos dodobra razburkala strasti na Zahodnem Balkanu. Razburila je Srbijo ter Srbe v BiH in v Črni gori, ki trdijo, da v njej kot genocidnega opredeljujejo celoten srbski narod, čeprav to ne drži.

Resolucijo, v kateri tudi obsojajo zanikanje genocida v Srebrenici in poveličevanje obsojencev za vojne zločine, je podprlo 84 držav članic ZN, med njimi vse države nekdanje Jugoslavije razen Srbije, ki ne priznava genocida tako kot ne vodstvo entitete BiH Republike Srbske, katere vojska je med vojno izvedla genocid. Slovenija je bila ob tem med 40 podpornicami resolucije, ki sta jo predlagali Nemčija in Ruanda.

V odgovor na sprejetje resolucije je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik znova zagrozil z odcepitvijo entitete in napovedal, da bodo Federaciji BiH predlagali sporazum o tako imenovani mirni razdružitvi. S srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem pa sta organizirala vsesrbski zbor, na katerem so sprejeli skupno izjavo "o zaščiti narodnih in političnih pravic ter skupne prihodnosti srbskega naroda".

Resolucija o genocidu v ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac

Potem ko je Podgorica resolucijo ZN podprla, pa je črnogorski parlament na pobudo svojega prosrbskga predsednika v odgovor sprejel resolucijo o genocidu v ustaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac med drugo svetovno vojno, ki je razburila Zagreb.

Čeprav srbske oblasti genocida ne priznavajo, pa so nekatere nevladne organizacije že napovedale njegovo obeležitev v Beogradu in Novem Sadu. V državah članicah Evropske unije bo v četrtek evropski dan spomina na žrtve genocida.

Modre čelade zatajile v Srebrenici

V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992-1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so ZN mesto aprila 1993 razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, začele 9. julija 1995, vanjo pa vkorakale 11. julija.

Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8000 zajetih Bošnjakov, predvsem moških in fantov, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil.

Ta zločin je Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije opredelilo kot genocid. Doslej je bilo zaradi tega na tem sodišču in na sodiščih v BiH obsojenih več kot 50 oseb. Za genocid ga je razglasilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ).


Najbolj brano