Iran in ZDA z dogovorom za dvotedensko prekinitev ognja in odprtje Hormuške ožine

Svet
, posodobljeno: 8. 04. 2026, 8:03

Tik pred iztekom roka, ki ga je Iranu postavil ameriški predsednik Donald Trump, sta Washington in Teheran davi dosegla dogovor o dvotedenski prekinitvi ognja ter začasnem odprtju Hormuške ožine. Dogovor o prekinitvi ognja naj bi po navedbah Washingtona sprejel tudi Izrael.

ZDA, Washington.Ameriski predsednik Donald Trump je v izjavi dejal, da bodo ZDA v naslednjih dveh do treh tednih neusmiljeno in silovito napadale Iran.

Ameriški predsednik Donald Trump v dogovoru z Iranom vidi popolno zmago in napoveduje  ameriško pomoč pri urejanju prometa v Hormuški ožini.

Foto: Xinhua/sta

WASHINGTON, TEHERAN • Rok Donalda Trumpa Iranu se je iztekel ob 2. uri po srednjeevropskem času, nekaj minut prej pa je pakistanski premier Šebhaz Šarif, ki je posredoval med ZDA in Iranom, sporočil, da prekinitev ognja začne veljati takoj. Veljala naj bi za spopade povsod, tudi v Libanonu.

Trump je nato na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da se je islamska republika strinjala s "popolnim in takojšnjim ter varnim odprtjem Hormuške ožine", zato je sam pristal na to, da za dva tedna prekine napade na Iran. Sporočil je še, da se bodo z Iranom pogajali o sklenitvi dolgoročnega dogovora. 

Trump v dogovoru z Iranom vidi popolno zmago, napoveduje pomoč v Hormuški ožini

ZDA so dosegle popolno in dokončno zmago, je izjavil Trump. "Popolna in dokončna zmaga. Stoodstotno. Brez dvoma," je povedal glede dogovora z Iranom in ocenil, da je Kitajska prispevala k temu, da se je Iran usedel za pogajalsko mizo. Prepričan je, da obstaja trden okvir za dolgoročni sporazum s Teheranom. "Imamo dogovor v 15 točkah, pri čemer smo se o večini točk že dogovorili. Bomo videli, kaj se bo zgodilo," je dejal.

Prav tako je vztrajal, da bo vsakršen mirovni dogovor vključeval iranski obogaten uran. "To bo popolnoma urejeno, sicer se ne bi dogovoril," je še dodal, pri čemer podrobnosti o tem, kaj se bo zgodilo z uranom, ni podal.

Cene nafte po začasni prekinitvi ognja med ZDA in Iranom krepko navzdol

Cene nafte so se danes v azijskem trgovanju po dogovoru med Iranom in ZDA močno znižale. Cene tako ameriške nafte kot nafte brent so se spustile pod 100 dolarjev za 159-litrski sod. Cena zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena maja, se je znižala za 15,4 odstotka na 95,59 dolarja. Severnomorska nafta brent za dobavo junija se je pocenila za 13,3 odstotka na 94,71 dolarja. Pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu so se cene nafte brent gibale okoli 72 dolarjev na sod, cena ameriške nafte pa je bila pri približno 67 dolarjih na sod. Še v torek, pred iztekom roka za mirovni dogovor, ki ga je predsednik ZDA Donald Trump postavil Iranu, so se cene nafte gibale nad 100 dolarjev; ameriška nafta okoli 116 dolarjev za sod, nafta brent pa okoli 110 dolarjev.

Trump je na omrežju Truth Social kasneje sporočil, da bodo ZDA pomagale pri urejanju prometa v Hormuški ožini. "Velik dan za svetovni mir! Iran si to želi, saj so imeli dovolj! Enako velja za vse ostale! ZDA bodo pomagale pri nakopičenem prometu v Hormuški ožini. Veliko bo pozitivnih ukrepov! Zaslužilo se bo veliko denarja. Iran bo lahko začel proces obnove," je zapisal Trump.

Iran razglasil zmago, za končanje vojne predlaga načrt v desetih točkah

Iran je dosegel veliko zmago, njegov nasprotnik pa zgodovinski poraz, je po dogovoru o dvotedenski prekinitvi ognja z ZDA danes sporočil iranski vrhovni svet za nacionalno varnost. "Sovražnik je v svoji strahopetni, nezakoniti in kriminalni vojni proti iranskemu narodu utrpel nesporen, zgodovinski in uničujoč poraz," je v izjavi zapisal iranski svet. 

Strani bosta zdaj začeli pogajanja za končanje vojne, pot do katere pa Iran pogojuje z več zahtevami, vključno z nadaljnjim nadzorom nad Hormuško ožino, pristankom, da Iran še naprej bogati uran, ter umikom vseh sankcij. Gre za del zahtev s seznama desetih točk, ki so ga objavili državni mediji, ZDA pa ga je kot posrednik predal Pakistan.

Seznam vključuje še umik ameriške vojske z Bližnjega vzhoda, ustavitev napadov na Iran in njegove zaveznike, sprostitev zamrznjenega iranskega premoženja in resolucijo Varnostnega sveta ZN, s katero bi kakršenkoli dogovor postal zavezujoč.

Pogajanja o predlogu naj bi se po navedbah Teherana začela v petek v Islamabadu.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je potrdil, da imajo ladje dva tedna prost prehod skozi Hormuško ožino, če se bodo napadi na Iran prekinili. Dodal je, da to še ne pomeni konca vojne in da Teheran ne bo pristal na premirje, če nadaljnja pogajanja ne bodo uspešna.

Izrael podpira prekinitev ognja z Iranom, a nasprotuje vključitvi Libanona

"Izrael podpira odločitev predsednika Trumpa za ustavitev napadov na Iran za dva tedna, če Iran takoj odpre ožine in ustavi vse napade na ZDA, Izrael in države v regiji," je sporočil urad izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Dodaja, da Izrael podpira tudi "prizadevanja ZDA, da bi zagotovile, da Iran ne bo več predstavljal jedrske, raketne in teroristične grožnje". Obenem pa izjava navaja, da prekinitev ognja ne vključuje Libanona.

To je v nasprotju s predhodnim naznanilom pakistanskega premierja Šehbaza Šarifa, ki v konfliktu deluje kot posrednik. Šarif je namreč naznanil, da so ZDA in zaveznice pristale na prekinitev ognja "povsod, vključno z Libanonom".

Libanon je postal del vojne, potem ko je z Iranom povezano gibanje Hezbolah začelo izstreljevati rakete na Izrael. Ta je v odgovor sprožil invazijo in zračne napade na sosednjo državo, kjer je glede na zadnje podatke oblasti v več kot mesecu dni umrlo več kot 1500 ljudi.