Če hočeta končati vojno, se morata Kijev in Kremelj začeti pogovarjati

Voditelji 80 držav od 93 sodelujočih so s skupno izjavo danes končali mirovno konferenco o Ukrajini. Izjava pravi, da mora Kijev začeti dialog z Rusijo o pristopu do mirovnih pogajanj, Rusija pa mora zagotoviti neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. “To je majhen korak v pravo smer,” meni predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski želi čim prej novo srečanje.

Predsednica Nataša Pirc Musar meni, da so na konferenci naredili 
majhen korak v pravo smer.   Foto: URS FLUEELER / AFP / Profimedia
Predsednica Nataša Pirc Musar meni, da so na konferenci naredili majhen korak v pravo smer.  Foto: URS FLUEELER / AFP / Profimedia

BERN > Volodimir Zelenski je po sprejetju sklepne izjave na konferenci v Švici dejal, da je naklonjen takojšnjemu začetku mirovnih pogajanj z Rusijo, če bi ta iz Ukrajine umaknila vojsko. “Rusija se lahko z nami začne pogajati jutri in nihče ne bo čakal, le umakniti se mora z našega ozemlja,” je dejal. A kot je dodal, Rusija ni pripravljena na mir. Opozoril je tudi, da vojaška pomoč, ki jo v Ukrajino pošiljajo zahodne države, ne bo dovolj, da bi lahko Ukrajina zmagala v vojni. “Pomoč prihaja. Prihaja v velikih količinah. Je dovolj za zmago? Ne. Je pozno? Da,” je dejal novinarjem ob robu mirovne konference, poroča tiskovna agencija AFP.

Miru ne bo brez sodelovanja vseh strani

Države so se v sklepni izjavi zavezale k spoštovanju načel suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti vseh držav v okvirih mednarodno priznanih meja, vključno z Ukrajino. “Verjamemo, da doseganje miru zahteva sodelovanje in dialog med vsemi stranmi,” piše v izjavi, ki poudarja tudi, da je Rusija kriva za vojno v Ukrajini, “še vedno trajajoča ruska vojna proti Ukrajini pa povzroča trpljenje in uničenje ter ustvarja tveganja za nastanek krize z globalnimi posledicami.” V delu se izjava dotakne tudi vojnih ujetnikov in ukrajinskih otrok, ki naj bi jih Rusija deportirala na območja pod ruskim nadzorom. Voditelji so zapisali, da bi morali biti osvobojeni vsi vojni ujetniki in da “se morajo vsi nezakonito deportirani ukrajinski otroci in ostali ukrajinski državljani vrniti domov”.

Putin zahteva umik ukrajinskih vojakov z območij znotraj Ukrajine, ki jih je zasedla Rusija, in trajno odpoved članstvu Ukrajine v zvezi Nato. Zelenski in ostali zahodni voditelji Putinov predlog zavračajo.

Putin z nesprejemljivo ponudbo

Na konferenci so govorili tudi o jedrskih vprašanjih. “Ukrajinske jedrske elektrarne in ostala jedrska infrastruktura, vključno z jedrsko elektrarno v Zaporožju, morajo delovati varno in pod popolnim nadzorom Ukrajine,” piše v sklepni izjavi. Države so sicer izrazile zaskrbljenost, da bi lahko vojna prerasla v spopad z jedrskim orožjem.

Glede vprašanj, povezanih s trgovino s hrano in kmetijskimi proizvodi, pa je v izjavi zapisano, da varnost preskrbe s hrano ne sme biti na noben način uporabljena kot orožje. “Ukrajinske kmetijske proizvode je treba varno in prosto zagotavljati zainteresiranim tretjim državam,” dodaja.

Potem ko so zahodni svetovni voditelji v soboto vnovič soglasno izrazili podporo Ukrajini, je ukrajinski predsednik Zelenski izrazil upanje, da bo pridobil mednarodno soglasje glede predloga za končanje vojne, ki bi ga lahko na koncu posredoval Moskvi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v petek predstavil pogoje Moskve za začetek mirovnih pogajanj. Zahteva umik ukrajinskih vojakov z območij znotraj Ukrajine, ki jih je zasedla Rusija, in trajno odpoved članstvu Ukrajine v zvezi Nato. Zelenski in ostali zahodni voditelji Putinov predlog zavračajo. Na mirovni konferenci je Zelenski dejal, da se lahko mirovna pogajanja začnejo, ko bodo imela podporo mednarodne skupnosti. Rusija na vrh ni bila povabljena, je pa švicarska vlada kot gostiteljica vrha sporočila, da bo cilj srečanja “skupaj opredeliti časovni načrt”, kako Moskvo in Kijev vključiti v bodoči mirovni proces.

Nataša Pirc Musar: “Pred nami je še dolga pot.”

Včerajšnje skupne izjave vrha, ki se ga je udeležila tudi slovenska predsednica Nataša Pirc Musar, med drugim niso podprle Indija, Južna Afrika in Indonezija. Brazilija, ki je bila na seznamu udeležencev navedena kot “opazovalka”, prav tako ni podpisala sporočila. Pirc Musarjeva je poudarila, da so na konferenci naredili “majhen korak v pravo smer”, in napovedala, da bo še ta mesec obiskala Ukrajino. Včeraj je posebej izpostavila skrb za otroke, ki so po njenem med najbolj ranljivimi v vojni. “Letos je bilo kar 90 napadov na šole, kar še dodatno otežuje dostop do izobraževanja. Skoraj milijon otrok nima dostopa do učnih ur v živo, več kot 1,5 milijona otrok pa nujno potrebuje psihološko podporo,” je dejala. Zagotovila je, da si Slovenija aktivno prizadeva za pomoč otrokom, ujetih v vojni, in izpostavila, da Slovenija aktivno podpira tudi duševno zdravje in psihosocialno oskrbo otrok in njihovih družin v Ukrajini. Ob tem je opozorila na projekt Slovenske filantropije, s pomočjo katerega v regijah Herson in Odesa usposabljajo vzgojitelje, šolske socialne delavce in psihologe z bistvenimi orodji za reševanje stisk, s katerimi se otroci in njihovi starši srečujejo v vojno prizadetih območjih. “Tu smo, da spremenimo življenje ljudi, katerih vsakdanje življenje in usode so odvisne od naše sposobnosti, da živimo za prihodnost in ne za preteklost,” je dejala, prepričana, da je pred končno zagotovitvijo miru “še dolga pot, vendar nimamo izbire”.


Najbolj brano