Zaslužimo si boljši objekt

Šport
, posodobljeno:

Sredina odločilna tretja tekma finala državnega prvenstva ženskih ekip je po zmagi s 5:2 dekletom NTK Arrigoni prinesla drugi zaporedni državni naslov. Za uspeh deklet je zaslužen tudi njihov trener Saš Lasan. Nekdanji državni reprezentant in tudi slovenski selektor izolsko ekipo vodi od lani.

Državne prvakinje (z leve: Minea Ljuca, Jana Ludvik, Urška Čokelj, 
Lea Paulin in trener Saš Lasan.
Državne prvakinje (z leve: Minea Ljuca, Jana Ludvik, Urška Čokelj, Lea Paulin in trener Saš Lasan.Sandi Jerman
Finale proti Vesni je bil zelo napet. Kaj je pretehtalo, da se je potek tekme nenadoma obrnil v korist vaše ekipe?

“V drugem krogu se je tekma kar precej obračala. Lea Paulin je celo že izgubljala z 0:2 v nizih in z 1:5 po točkah v tretjem setu, potem pa je vseeno uspela dobiti najprej niz, potem pa tudi dvoboj. Res so dekleta v tem finalu igrala vrhunski namizni tenis, vsaj za slovenske razmere. Vsi obračuni so bili težki, večinoma so se končali na razliko. Lahko le čestitam svojim puncam, da so zdržale vse pritiske. Bile so nepopustljive, dvoboje so odigrale taktično vrhunsko in prinesle odločilne zmage v našo korist.”

Tudi sicer so vso sezono dekleta Arrigonija odigrala na visoki ravni, saj so odlično delovala kot ekipa in se dopolnjevala. Vendar velja posebej omeniti komaj 16-letno Leo Paulin, ki je dobila posebno priznanje za najboljšo člansko igralko namiznega tenisa v Sloveniji, postala je MVP ženske sezone 2017-18.

“Lea je odigrala vrhunsko sezono. Pri 15, 16 letih postati prva igralka lige je zares velik dosežek. In jaz sem tega izjemno vesel. Punce so sicer vso sezono igrale zelo stabilno. Doživeli smo le en poraz, in sicer prav proti Vesni, kar potrjuje, da sta ekipi, ki sta se pomerili v finalu, zelo izenačeni. Res sem vesel, da se je potem tudi finale iztekel tako, kot se je - z našo zmago.”

Kako pa ste se vi znašli v izolskem okolju, ki ga pred lanskim nenadnim prihodom niste poznali?

“V Izolo sem prišel po spletu vrste okoliščin. V klubu so me zelo lepo sprejeli, skupaj se trudimo po najboljših močeh. In to na vseh ravneh: od najmlajših, prek kadetske ekipe, pa vse do članskega pogona. Je naporno, a sem zadovoljen, ker delam v lepem in predvsem zdravem klubskem okolju. Sicer ne manjka šal na moj račun, ker prihajam iz Ljubljane, a vse obrnemo na smešno plat in gremo dalje. V Izolo sem prišel lani, ko dolgoletni trener Zdenko Švab zaradi bolezni ni mogel nadaljevati z delom, a sva ostala nenehno na zvezi.”

V kakšnih razmerah pa poteka delo v klubu? Na finalu je bilo v stari telovadnici v izolskem parku Arrigoni zelo soparno, tudi sicer je objekt kar dotrajan. Si dvakratne državne prvakinje res ne zaslužijo kaj boljšega?

“Nedvomno bi si zaslužili boljše razmere za vadbo, sedanji so res na meji. Dvorana je stara, parket dotrajan, na nekaterih mestih je celo neraven. Poleti je prevroče, pogosto tudi visok odstotek vlage onemogoča treninge, saj žogice kar sam zdrsnejo z loparjev. Pozimi pa je včasih prehladno, ker objekt nima prave izolacije. Zato bi res rad čestital vsem puncam in sploh vsem v klubu, ker vztrajajo in tudi v takšnih razmerah dosegajo zelo dobre rezultate.”