Zakaj večina Slovencev naših športnikov ne more gledati po televiziji
Večina prebivalcev Slovenije ne more spremljati številnih športnih dogodkov prek TV zaslonov. Zakaj ne, če so že tri leta na seznamu dogodkov, ki bi jih morali prenašati programi, brezplačno na voljo vsaj 75 odstotkom prebivalstva? Komu to najbolj koristi? In kdo ni opravil svoje naloge?
SLOVENIJA > Junija 2022, pred nekaj več kot tremi leti, se je slovenska košarkarska reprezentanca pomerila z izbrano vrsto Hrvaške. Čeprav je šlo “le” za kvalifikacijski obračun za svetovno prvenstvo, je dogodek močno odmeval v javnosti. Ne samo zato, ker je šlo za zadnjo domačo tekmo zlatega kapetana Gorana Dragića, ampak tudi zato, ker tega spektakla večina športnih navdušencev ni mogla spremljati prek malih televizijskih zaslonov.
Predvajali so ga na programih Sportklub v lasti skupine United Group, ki je imela zanj zakupljene pravice. Težava pa je v tem, da so ti programi dostopni zgolj gledalcem Telemacha, ki predstavljajo manj kot tretjino vseh televizijskih naročnikov v Sloveniji. Že od leta 2020 jih namreč ni v shemi Telekoma Slovenije, pri T-2 pa jih je potrebno doplačati.
Kdo sedi v svetu za radiodifuzijo
Člani sveta za radiodifuzijo so bili imenovani marca 2022, torej v zadnjih tednih prejšnje Janševe vlade. V njem tako najdemo vidnega člana SDS Matevža Vrhovška, nekdanjega visokega uslužbenca Telekoma Slovenije Ljubomirja Oberskega, ki je leta 2021 doniral SDS dobrih 2000 evrov, in ustanovitelja zavoda Iskreni Igorja Vovka, ki je blizu NSi. Predsednik sveta je Jurij F. Tasič, profesor Fakultete za elektrotehniko in nekdanji predsednik komisije za znanost pri odboru strokovnega sveta SDS.
Praksa, da so največji športni spektakli plačljivi, je že vrsto let običajna in v celoti nesporna v ZDA in drugih zahodnih državah. Toda v Sloveniji prenosi najpomembnejših športnih dogodkov vsaj na papirju še vedno niso v celoti prepuščeni trgu, ampak tudi državni regulaciji. Pri tej pa se že tri leta zapleta.
Čeprav je vlada že jeseni 2022 sprejela sklep, da morajo pomembne športne dogodke neposredno prenašati televizijski programi, ki so brezplačno na voljo vsaj 75 odstotkom prebivalstva, torej RTV Slovenija, Pop TV ali Kanal A, se ta do danes ni uveljavil v praksi. Zakaj ne? Ker bi morala seznam pomembnejših dogodkov za TV prenos potrditi tudi Evropska komisija. A v skoraj treh letih se to še ni zgodilo.
United Group zakupuje televizijske pravice za večino najpomembnejših športnih dogodkov za celotno regijo. Ti pa so do nadaljnjega na voljo le uporabnikom Telemacha, kar temu v primerjavi s konkurenco zagotavlja veliko moč pri prepričevanju novih naročnikov.
Kako je to mogoče? Kdo ni opravil svoje naloge? In komu najbolj koristi, da velika večina ljudi v Sloveniji ne more spremljati najbolj priljubljenih športnih dogodkov?
Ključni igralec je svet za radiodifuzijo
Po veljavnih predpisih bi moral seznam pomembnejših športnih dogodkov, ki morajo biti na voljo večini prebivalstva, vsake tri leta pregledati svet za radiodifuzijo. Ta deluje pod okriljem ministrstva za kulturo, zadolžen pa je tudi za pripravo predloga sprememb oziroma dopolnitev tega seznama.
In te naloge se je svet za radiodifuzijo junija 2022, na eni od prvih sej v sedanji sestavi, tudi lotil. Povod za to je bilo veliko razburjenje športne javnosti zaradi prej omenjene kvalifikacijske tekme, na kateri je nastopil tudi Luka Dončić.
Takrat je svet za radiodifuzijo, ki mu predseduje Jurij F. Tasič, nekdanji predsednik komisije za znanost pri odboru strokovnega sveta SDS, celo pozval ministrstvo in vlado, naj pohitita s sprejetjem seznama, ki bi ga nato poslali v Bruselj. Zakaj tja? Ker bo seznam dobil pravno veljavo na notranjem trgu EU šele, ko ga bo notificirala (beri: potrdila) Evropska komisija.
“Vnaprejšnja notifikacija bi postopek sprejetja lahko bistveno podaljšala, s tem pa bi bili lahko bistveno prizadeti tudi interesi gledalcev v Republiki Sloveniji,” so takrat opozarjali člani sveta za radiodifuzijo.
Prekrižali tekme košarkarske reprezentance
Vlada je septembra 2022 seznam res sprejela, nato pa se je začelo zapletati. Člani sveta za radiodifuzijo so namreč le dva tedna pozneje ugotovili, da “ni povsem jasno, kakšen je pomen sprejetega seznama”. Predlagali so organizacijo javnega posveta, kjer bi to vprašanje razjasnili.
Obenem se je svet za radiodifuzijo lotil tudi spreminjanja že potrjenega seznama športnih dogodkov, saj je ugotovil, “da je smiselno na seznam uvrstiti izključno dogodke, ki praviloma dosegajo določeno minimalno gledanost”.
V marcu 2023 so tako člani sveta sprejeli nov, bistveno krajši seznam. V primerjavi z vladnim na njihovem seznamu ni:
celotnih zimskih in poletnih olimpijskih iger, ampak izključno dogodki, kjer sodelujejo slovenski športniki,
finala domačega nogometnega pokala,
svetovnega in evropskega prvenstva v atletiki,
kvalifikacijskih tekem košarkarske reprezentance za svetovno in evropsko prvenstvo,
finala državnega prvenstva v košarki in državnega pokala.
Manjkali so tudi hokej, plavanje, gimnastika, nekatere tekme odbojke in rokometa, pa tudi ostali manj gledani športi. Edini dogodek, ki so ga dodali, je bila kolesarska dirka Giro d'Italia.
Če povzamemo: na seznamu so pustili le komercialno najbolj zanimive dogodke, ki pa jih ravno zaradi visoke gledanosti že sedaj običajno zakupujejo komercialne televizije. Razmeroma manj gledanih, a še vedno pomembnih dogodkov pa ni več na seznamu, ki je posledično izgubil svoj smisel.
Dve leti sprejemajo seznam, zelo podoben prejšnjemu
Maja 2023 je sledil prej omenjeni javni posvet. Od takrat sta minili več kot dve leti, obravnava seznama pa se je raztegnila že na neverjetnih 16 sej sveta za radiodifuzijo. Kot je razvidno iz zapisnikov, se je to zgodilo tudi iz povsem birokratskih razlogov. Primer: člani sveta so se tudi po dvakrat seznanjali z istimi gradivi - enkrat so bila ta v slovenščini, drugič v angleščini.
Več kot pol leta že trajajo tudi neposredni pogovori z Brusljem. Šele v začetku letošnjega julija je svet za radiodifuzijo pripravil končno besedilo gradiva, ki ga bo predložil Evropski komisiji. Nastal je tudi nov seznam, ki pa je v veliki večini enak tistemu iz leta 2023. Z eno izjemo, dodali so nekatere tekme v nordijskem smučanju in črtali Giro d'Italia.
A s tem zamud še ni konec. Svet za radiodifuzijo se je namreč vmes odločil še za en krog javnih posvetovanj. Najnovejše pripombe pričakujejo do konca tega meseca.
Seznama pred jesenjo ne bo
“Postopek notifikacije pri Evropski komisiji je že v teku, žal pa traja nekoliko dlje časa, pri tem je dodatno prišlo do zakasnitev tudi zaradi volitev v Evropski parlament, obenem pa je bilo potrebno izvesti obsežno komunikacijo z nacionalnimi športnimi zvezami, katerih mnenja smo upoštevali pri oblikovanju seznama. V razprave so bili vključeni tudi operaterji in ponudniki medijskih storitev, saj seznam vpliva tudi na njihov poslovni model,” so nam pojasnili v svetu za radiodifuzijo.
“Zadnja verzija dokumenta s seznamom dogodkov posebnega pomena za televizijski prenos je trenutno v zaključni fazi dopolnitev in bo zaključena do jeseni, s čimer bo ustvarjena podlaga za formalno vložitev dokumentacije pri Evropski komisiji,” so povedali. Dodali so, da se že ves čas zelo zavzemajo za čimprejšnjo notifikacijo, saj se zavedajo odgovornosti, ki jo imajo do slovenskih gledalcev.
Kljub temu je dejstvo, da maratonsko sprejemanje seznama ne koristi gledalcem, ampak predvsem skupini United Group. Ta namreč zakupuje televizijske pravice za večino najpomembnejših športnih dogodkov za celotno regijo. Ti pa so do nadaljnjega na voljo le uporabnikom Telemacha, kar temu v primerjavi s konkurenco zagotavlja veliko moč pri prepričevanju novih naročnikov.
