Zahović je Ljudski vrt zapustil takoj za trenerjem Milaničem

MARIBOR > Nekaj dni po trenerju Darku Milaniču se je tudi Zlatko Zahović poslovil od slovenskega nogometnega prvaka Maribora. Športni direktor v klubu je bil od 1. avgusta 2007, veljavno pogodbo pa ima do leta 2024. Vodstvo kluba je z njim sporazumno prekinilo sodelovanje, neuradno so bili med Zahovićem in delom vodstva odnosi napeti že dalj časa. Po podatkih nekaterih slovenskih medijev je mesečno zaslužil od 20.000 do 25.000 evrov.

S trenerji se ni razumel

V Mariboru rojeni 49-letni Zahovič je mladinsko kariero začel pri Mariboru in Kovinarju. Kmalu se je preselil k beograjskemu Partizanu, kjer je igral med letoma 1989 in 1993, vmes je bil posojen Proleterju. Ofenzivnega vezista je pot iz Beograda zanesla na Portugalsko k Vitorii Guimaraes, kjer je ostal do leta 1996. Naslednja tri leta je preživel v Portu, kjer je s 27 zadetki na 84 tekmah pritegnil zanimanje nekaterih velikih evropskih klubov.

13 let je bil Zlatko Zahović športni direktor NK Maribor

Med njimi tudi pirejskega Olympiacosa, ki ga je od Porta kupil za enajst milijonov evrov, kar je bil dolgo rekord za slovenske nogometaše. Njegovo leto v Grčiji pa so že zaznamovale težave z odnosom do trenerjev. Ker je kritiziral taktiko trenerja Alberta Bigona, je bil finančno kaznovan in dolgo suspendiran, že pred tem pa se je sprl tudi z Bigonovim predhodnikom Dušanom Bajevićem, ker se je prepozno vrnil s počitnic.

Olympiacos ga je za približno šest milijonov evrov prodal španski Valencii. Z njo je v sezoni 2000/01 prišel do finala lige prvakov, ki so ga Španci izgubili proti Bayernu po izvajanju enajstmetrovk. Oliver Kahn je obranil tudi Zahovičev strel. Tudi v Valencii se je Zahović sprl s trenerjem Hectorjem Cuperjem, češ da mu ne da dovolj priložnosti.

Tako se je že poleti 2001 vrnil na Portugalsko k večnemu Portovemu tekmecu Benfici. V prvih treh sezonah je bil eden najpomembnejših členov moštva, a njegova vloga se je spremenila, ko je trener postal Giovanni Trapattoni,in še bolj po prihodu Nunna Assisa. Vse to je vodilo k sporazumni prekinitvi pogodbe - pet mesecev pred iztekom.

V reprezentanci vodja

Posebna zgodba je bila njegova reprezentančna kariera. Zahović je bil nekakšen vodja in prvo ime tako imenovane zlate generacije, ki se je prebila na evropsko prvenstvo 2000 in svetovno 2002. Svoje mojstrstvo je kazal s številnimi zadetki, tudi po zaslugi dobrega izvajanja prostih strelov so ga nekateri primerjali z Davidom Beckhamom. Toda če je v Belgiji in na Nizozemskem dosegel tri od štirih slovenskih zadetkov, je bilo povsem drugače na SP 2002 v Južni Koreji. Selektor Srečko Katanec ga je zamenjal v 63. minuti prve tekme skupinskega dela proti Španiji (1:3), po njej pa je nastala vsem znana afera Šmarna gora, ko je Zahović zaradi žalitev selektorja moral zapustiti prvenstvo. Težave je imel tudi že pred tem s selektorjem Zdenkom Verdenikom, ko je zapustil ekipo, ker tekme z Italijo leta 1994 ni začel v prvi postavi.

Od reprezentance se je prvič poslovil decembra 2003, nato pa zadnjo tekmo odigral konec aprila 2004 proti Švici. To je bil njegov 80. nastop za izbrano vrsto, kar je bil takrat rekord.

Po igralski upokojitvi leta 2005 so mu ponudili mesto glavnega trenerja mlade ekipe Benfice, a se je Zahovič odločil za vrnitev v domači Maribor, kjer je leta 2007 postal športni direktor. V tej vlogi je spretno krmaril. Znal je izkoriščati težave tekmecev, izkazal se je z uspehi v prestopnih rokih, klub pa je v tem času osvojil osem naslovov državnega prvaka, dvakrat prišel v glavni del lige prvakov in trikrat igral v evropski ligi. Do izraza pa je spet prihajala tudi njegova muhavost. Večkrat je žalil sodnike, leta 2012 je na derbiju z Olimpijo v Ljubljani z žaljivkami napadel takratnega predsednika Nogometne zveze Slovenije Aleksandra Čeferina, znan je njegov izpad iz leta 2015 v Zavrču, ko je domače označil za cigane, leto zatem je nekdanjega igralca Agima Ibraimija nagnal iz kluba s prostaškimi telefonskimi sporočili, Uefa pa ga je zaradi neprimernega obnašanja kaznovala po tekmi iz leta 2017 proti Hafnarfjördurju. Zaradi verbalnega napada na novinarja Ekipe je bil v klubu tri tedne suspendiran, sicer pa je trikrat napovedoval odhod iz kluba.