V predalu ima že nove izzive

Mnogi Enzu Caineru pravijo, da je sanjač, sam pa se ima za načrtovalca, ki ima rad tudi najtežje izzive.

> Kakšna je razlika med organizacijo čezmejne etape Gira v primerjavi z običajno, ki ne prečka meje?

“Gre pač za dve različni državi. Ko dirka prečka mejo, se morajo italijanski organizatorji povezati s slovenskimi, treba je spojiti dve različni zakonodaji. Naj navedem le primer cestne policije, ki spremlja kolesarje. Tudi slovenski policisti bodo prisotni že od samega starta etape v Gradežu, glavno vlogo pa bodo prevzeli po prečkanju meje.”

“Želel sem privlačno etapo in tako je nastal čezmejni krog, ki bo zelo zanimiv za gledalce.”

> Koliko sta vam pri organizaciji goriške čezmejne etape pomagala navdušenje in resnost slovenskih prirediteljev?

“Zelo veliko. Slovenija doživlja pravi športni razcvet s številnimi šampioni na svetovni ravni. Ne mislim le na Pogačarja in Rogliča, ampak tudi na Dončića in še marsikoga. V tem trenutku tak entuziazem pomaga tudi pri reševanju največjih težav.”

> Ideja za čezmejno goriško etapo se je pojavila pred dvema letoma in pol. Kako je prišlo do te zamisli?

“Do takrat sem zbral 16 let v vlogi organizatorja etap Gira v FJK in sem nekoliko zanemaril Gorico. Tukaj sem priredil kolesarsko državno prvenstvo, nekaj etap je šlo le mimo Gorice. Zdi se mi, da je napočil čas, da se oddolžim in Giro spet pripeljem v to mesto. Vključil sem Brda, ki si zaslužijo promocijo, nato pa sem vprašal Edyja Rejo, naj mi pokaže kakšen zanimiv klanec na slovenski strani. Želel sem privlačno etapo in tako je nastal čezmejni krog, ki bo zelo zanimiv za gledalce.”

“ Etapo si zamislim tako, da spojim turistično promocijo določenega okolja in tehnične značilnosti trase.”

> Svoje ideje spravite v zelo natančne okvirje. Od kod črpate navdih?

“V življenju je treba tudi sanjati. Etapo si zamislim tako, da spojim turistično promocijo določenega okolja in tehnične značilnosti trase. Zato smo z Girom prišli na Zoncolan, ki je svetovni fenomen, zato smo prvi na svetu pripeljali kolesarsko dirko na planšarijo (pod Montaž, op. a.) in v druge pomembne kraje. Tokrat sem združil Gradeško laguno, Brda in Gorico. Vedno sem ustvaril etape, ki imajo svoj smisel.”

> Odkar ste odkrili Zoncolan je ta klanec postal neke vrste ikona Gira. Ste leta 2003, ko ste ga prvič vključili, to pričakovali?

“Ne, takega uspeha nisem pričakoval. Na Zoncolanu smo bili vedno priča lepim dirkam. Ta gora je zame kot tretji sin. Zoncolan je pač nekaj posebnega in ga poznajo po celem svetu.”

> Na tem koncu je še veliko zanimivih klancev, tudi na slovenski strani meje. Ste kdaj pomislili na čezmejno gorsko etapo?

“Zelo dobro poznam Vršič in Mangart, pa še veliko drugih zahtevnih klancev v Sloveniji. V življenju je vse možno. Trasa bi lahko šla na Žlebe ali čez Predel, če pa bi se etapa Gira zaključila na vrhu Mangarta, bi to pomenilo, da bi bil cilj v Sloveniji ...”

> Najbrž vas iz cele Furlanije Julijske krajine prosijo za etapo Gira. Kdaj se bo dirka po Italiji vrnila v Trst?

“Trst je v zadnjih letih imel kar nekaj pomembnih etap Gira: kronometer leta 2004, etapni cilj leta 2009 in zaključek dirke leta 2014 z Mezgečevo etapno zmago. Težava je, da v Trst pelje samo ena glavna prometnica, zato bi celodnevna zapora ceste povzročila precej nevšečnosti. Trst pa ima po mojem mnenju traso celo za organizacijo svetovnega prvenstva.”

> Nam lahko zaupate kakšno zamisel za prihodnost?

“ Prihod na Svete Višarje. Letos nam je to spodletelo, ker obnova ceste zaradi snega in drugih težav ni bila zaključena. Svete Višarje so simbol treh držav: Italije, Slovenije in Avstrije. Klanec je zelo strm, zato bo etapa, ki se bo zaključila na vrhu, zelo zahtevna. Verjamem, da nam bo uspelo.”