V klubu znamenitega Panenke

SEŽANA > Češka nogometna liga trenutno počiva zimski sen, nogometaši pa so po praznikih znova zavihali rokave. Praznike je doma preživel tudi branilec Milan Kocić, ki je na svoji športni poti zamenjal že nekaj klubov. “Ta sezona je, vsaj tako kaže, prava smer za prihodnost in odskočna deska. Najpomembneje je, da redno igram,” poudarja.

Kocić je nogometno pot začel v domačem Taboru, nato je začel obiskovati ljubljansko športno gimnazijo, potem pa prestopil v mladinski pogon italijanskega prvoligaša Chieva. “Tujina ti da ogromno, veliko ti tudi vzame. V mojih najstniških časih je bilo oglednikov še malo, pa tudi malo nas je zgodaj odšlo v tujino, ob meni še Lazarević, Krhin, Belec ... Danes je menedžerjev zelo veliko, ne veš pa, kdo se bo res postavil zate in te zaščitil,” na preteklost gleda Kocić. Tujina ima namreč tudi temnejše plati: “Ko je konec mladinskega staža, je preskok med člane težak. Rekli so mi, da ne računajo name. Potem pa je stvar izbire: ali se začneš seliti po nižjih ligah od C navzdol ali pa se vrneš domov. Odločil sem se za drugo možnost.”

“ Tujina ti da ogromno, veliko ti tudi vzame. Danes je menedžerjev zelo veliko, ne veš pa, kdo se bo res postavil zate in te zaščitil.”

Skoraj bi pristal v domačem Taboru v tretji ligi, potem pa je sledila nekajmesečna epizoda v bolgarski drugi ligi in Avstriji, kar ga je slednjič pripeljalo v prvo slovensko ligo, ko je z velenjskim Rudarjem osvojil tretje mesto in igral kvalifikacije za evropsko ligo. “Po Chievu je bilo mučno obdobje, iskal sem samega sebe, še dobro, da nisem nikoli odnehal, čeprav sem bil včasih zelo blizu tega. Učil sem se na napakah. Splačalo se mi je. Zdaj igram v kvalitetni ligi, želim si še več.” Kocić je lahko ugotovil, da zna biti igranje v revnejših klubih slovenske prve lige kruta realnost, saj plače komaj omogočajo preživetje. Včasih zamujajo, zato je nemogoče biti povsem osredotočen na tekme. Za Aluminij, pri katerem je igral zadnji dve sezoni, pa pravi da je zelo realen klub. “Za Rudar vemo, da lahko eno leto ima denar, naslednje pa že ne več. Pri Aluminiju pa so realni in ti to takoj povejo. Je dobro okolje za mlajše nogometaše: Bizjak je odšel v Domžale, Zeba igra v Romuniji, jaz sem na Češkem, dvakrat smo premagali Maribor, Olimpijo ...”

Milan Kocić od poletja igra v češkem prvoligašu Bohemian 1905 iz Prage. Sprva je tja odšel na preizkušnjo, po njej pa so mu ponudili pogodbo. “O moji usodi je dejansko odločala prva tekma s praško Sparto. Trener me je uvrstil v začetno enajsterico, odigral sem zelo dobro in po tekmi mi je trener dejal, da sem si zagotovil mesto v ekipi. In res sem na vseh 16 tekmah odigral po 90 minut.”

Milan Kocić je po mladinskem stažu v domačem Taboru in italijanskem Chievu igral za naslednje klube: 2010/2013 Triestina, 2013 PFC Shumen in TSV Hartberg, 2014/2016 Rudar Velenje, 2016/2017 Aluminij, 2017 - Bohemians 1905.

Gre za enega od klubov iz češke prestolnice z najdaljšo tradicijo, za katerega je igral tudi znameniti Antonin Panenka, ki je takratni ČSSR v Beogradu leta 1976 prinesel evropski naslov z znamenito izvedbo enajstmetrovke, s spodkopano žogo po sredini oziroma ležernim lobom. Panenka je bil nekaj časa predsednik kluba, zdaj pa je redni gost na tekmah.

Bohemians 1905 je trenutno v češkem prvenstvu med 16 klubi na sedmem mestu in ima 22 točk. Jesenski prvak je Viktoria Plzen. “V češki ligi ni lahke tekme, prvak gre neposredno v ligo prvakov. Na tekmah imamo približno po 4000 gledalcev, Slavija, Sparta, Viktoria Plzen, pa Banik Ostrava imajo po 10.000 gledalcev, saj imajo tudi večje stadione.”

Sežanski nogometaš pravi, da je Praga čudovito mesto, prepolno turistov, čeprav časa za resnejši ogled ni. K učenju jezika ga vzpodbuja tudi trener Martin Hašek, ki ga nagovarja kar po češko.