Trojček, ki je osvojil svet

KOPER > Tekmovanje, poimenovano triatlon, so prvič izvedli 25. septembra 1974 v Kaliforniji, že leta 1920 pa so plavanje, kolesarjenje in tek v enem tekmovanju, imenovanem Trije športi, združili Francozi.

Začeli so Francozi, oprostite, Američani ...

Toda Američani ne priznavajo ničesar, kar je obstajalo pred njihovimi tekmovanji, in so tudi najbolj zagreti za ta kombinirali šport. Vsekakor pa ni niti sence dvoma, da so si ironman, štiri kilometre plavanja, 180 kilometrov kolesarjenje in 42 kilometrov teka, izmislili oni, na Havajih. To je danes najbolj čislano triatlonsko tekmovanje, v njem pa imamo tudi Slovenci nekaj vidnih predstavnikov. Med njimi je, ko štejemo naslove svetovnih prvakov, naš zdomec France Cokan iz Seattla celo absolutni rekorder; nihče ni niti blizu njegovim desetim naslovom, osvojenim po njegovem 50. rojstnem dnevu (šteje jih 80 in tačas vneto trenira za nov jesenski nastop na havajskem SP).

Šteje ves čas, tudi med menjavami

Poglejmo, kako poteka triatlon. Med posameznimi odseki ni prekinitev, v skupni čas pa se štejeta tudi časa obeh menjav - ko tekmovalec preide iz vode na kolo in nato še s kolesa na tek.

Vsak tekmovalec ob prijavi prevzame elektronski čip, ki si ga nadene okoli gležnja, dobi pa tudi startno številko, ki jo nosi okrog pasu, med kolesarjenjem zadaj, med tekom pa spredaj. Zaradi lažje identifikacije je tekmovalec še dodatno označen s številkama na ramenu in stegnu. Kolo in ostalo opremo, potrebno za kolesarjenje in tek, si pripravi v menjalnem prostoru. Dovoljene so vse vrste koles. Tekmovalec lahko kolesarske čevlje, očala, čelado in ostalo kolesarsko opremo namesti tudi na kolo (npr. na krmilo). Obvezna je uporaba kolesarske čelade in zgornjega dela oblačila. Običajno tekmovalci nosijo kopalke in majico ali triatlonski dres.

Dovoljene so vse tehnike

Če je le mogoče, startajo vsi udeleženci hkrati. Dovoljene so vse plavalne tehnike. Kadar se plavalni del odvija v bazenu, kjer običajno v eni plavalni progi plava največ šest tekmovalcev, lahko startajo v več skupinah. Plavajo v kopalkah ali triatlonskih dresih, ob nizkih temperaturah vode pa v skladu s pravili tudi v neoprenskih plavalnih oblekah. Dovoljene so vse plavalne tehnike. Ko tekmovalec premaga plavalno progo, steče v menjalni prostor. Tam obuje kolesarske čevlje, obleče majico, si nadene startno številko in čelado, vzame kolo in prične s kolesarjenjem. Na kolo se lahko povzpne šele, ko prečka črto, ki označuje konec menjalnega prostora (“mount line”) in mora sestopiti s kolesa pred črto, ki označuje začetek menjalnega prostora (“dismount line”). To, ali je vožnja v zavetrju sotekmovalcev dovoljena, določi organizator tekme; praviloma je dovoljena na krajših tekmah. Po prevoženi kolesarski progi se tekmovalec pripelje do črte, kjer mora stopiti s kolesa. Kolo odloži na stojalo, sname čelado, se preobuje v tekaške copate (s seboj lahko vzame tudi gel, ki ga zaužije v prvih kilometrih) in steče na tekaško progo.

Po prehodu čez ciljno črto se zabeleži dosežen čas, na podlagi katerega se izračuna uvrstitev v absolutni konkurenci in v starostni kategoriji.