Tokio je bil predaleč
aaleAjdovka Polona Batagelj se je nedvomno vpisala v zgodovino slovenskega cestnega kolesarstva. Pri 29. letih je po dveh nastopih na olimpijskih igrah in enajstih udeležbah na svetovnih prvenstvih sklenila tekmovalno pot.
AJDOVŠČINA > Do nadaljnjega bo pri njej v ospredju dokončanje doktorskega študija prava. Sicer pa Polona Batagelj pravi, da stikov s kolesarstvom ne bo pretrgala. Z edino slovensko profesionalno ekipo BTC City Ljubljana je stkala močne vezi. Morda se bo v spremljevalnem avtomobilu podala še na kakšno tekmo, vselej pa bo na voljo za dober nasvet, ki ga je tudi sama iskala, ko se je pred desetletjem odločila, da bo resneje “zagrizla” v cestno kolo. Odločitev o zaključku kariere je zorela nekaj časa, praktično od olimpijskih iger v Riu ... “Naenkrat je zmanjkalo velikih športnih motivov, ki so me gnali naprej. Olimpijske igre so nekaj posebnega in vsaj za kolesarke največja dirka. Pri kolesarjih hierarhična lestvica dirk v ospredje postavlja velike etapne dirke ali pa enodnevne klasike, tudi svetovna prvenstva. Za dekleta pa ni dvoma, kaj je na vrhu prednostnega seznama. Po olimpijskih igrah v Riu leta 2016 sem že vedela, da ne bom vztrajala do Tokia in se bom odločala za vsako sezono sproti. Tako je bilo tudi letos, ko se mi je marsikaj podrlo zaradi padcev oziroma poškodb, ki so mi navsezadnje nekoliko olajšale sicer težko odločitev.”
V kolesarstvu ni tako kot v svetu tenisa, kjer so zaslužki oziroma denarne nagrade pri moških in ženskah podobne. Dekleta pa od poklicnega kolesarstva vendarle ne morejo živeti ali pač?“Vsote so neprimerljive. Zase lahko rečem, da sem od kolesarskih prihodkov povsem spodobno oziroma lepo živela, težko pa kaj privarčuješ za prihodnost. To uspe le svetovni špici oziroma desetim do petnajstim odstotkom deklet v profesionalni karavani. Je pa res, da je žensko kolesarstvo še v razvoju in se ne more primerjati s tradicijo pri moških. Za vse je potreben čas, vprašanje pa je, ali se bo kdaj približalo statusu moškega kolesarstva.”
V Sloveniji ste dekleta vendarle na boljšem, saj se lahko pohvalite s poklicno ekipo ...Od Londona do Madrida
Polona Batagelj se je najprej preizkusila z gorskim kolesom tako kot njeni sorodniki in sestrična Nina Homovec, ki se ji je olimpijski nastop sicer izmuznil. Zato pa je Batageljeva s cestnim kolesom slovenske barve na igrah zastopala dvakrat zapovrstjo. Najboljša je bila v Londonu, kjer je leta 2012 osvojila 22. mesto. Na svetovnih prvenstvih je najviše segla lani v norveškem Bergnu, kjer je na cestni dirki osvojila 26. mesto. Na Giru je leta 2015 skupno osvojila 15. mesto. Takšen dosežek je lani zabeležila tudi na enodnevni klasiki Valonska puščica, deseta pa je bila na Veliki nagradi Plouayja. Letos je bila na dvodnevni dirki svetovne serije v okviru španske Vuelte v Madridu skupno enajsta.
“Mislim, da se še sami ne zavedamo, kaj imamo. Sama sem prej kolesarila v Španiji in Italiji, kjer ženskih ekip ravno tako ni v izobilju. V Nemčiji jih sploh pogrešajo. Ko sem se vrnila v Slovenijo leta 2012, se je začela pisati lepa zgodba, za katero upam, da se bo z dekleti, ki prihajajo, še razvijala.”
Vaša je nasploh nekaj posebnega. Bili ste raznovrstna športnica, preden ste se odločili za kolo. Najprej za gorsko, potem pa ste presedlali na cestno, zakaj?“Na kolesu sem se vedno najbolje počutila, cestno kolo pa ponuja še možnost kolesarjenja v skupini oziroma ekipi, zato sem ga hitro vzljubila. Ko sem presedlala na cestno kolo, sama nisem vedela, v kaj se podajam. O olimpijskih igrah sem bolj kot ne sanjala, zato pa je v nastop v Londonu verjel trener Sašo Rupnik. Ko mi je uspelo, sem bila seveda ponosna, olimpijska nastopa v Londonu in Riu pa sta vsaj pri meni sprožila nepopisne občutke. Takšne napetosti ni na nobeni dirki. Tekmovalna intenzivnost in agresivnost v karavani pa se stopnjujeta že v predolimpijski sezoni, ko se lovijo olimpijske kvote.”
Polona BatageljSicer pa ste beležili vidne dosežke na raznovrstnih dirkah, tako etapnih kot enodnevnih. Katere so vam bolj ustrezale?kolesarka
“Olimpijske igre so nekaj posebnega in vsaj za kolesarke največja dirka.”
“Sprva sem menila, da so mi zaradi vzdržljivosti bolj pisane na kožo etapne dirke. Leta 2015 sem imela res zelo dobro sezono. Posebej pri srcu mi je ostal nastop na italijanskem Giru, ki se je začel v Sloveniji. Lani sem dobila potrditev, da sem lahko uspešna tudi na enodnevnih severnih klasikah, ki sem jim posvetila pripravljalno obdobje pred novo sezono. Posebej sem se želela izkazati na dirki po Flandriji, a mi ta očitno ni bila usojena. Padci so sicer sestavni del kolesarstva in trdoto asfalta sem tako večkrat izkusila tudi v preteklih letih. Letos pa so zdrsi sovpadli s poškodbami, po katerih sem potrebovala kar precej časa, da sem spet ujela želeni tekmovalni ritem. Telesno sem se sicer hitro vrnila na želeno raven, zato pa se miselnih pregrad še lep čas nisem mogla znebiti.”