Slovenija je na velikem odru lahko še boljša

Prva naloga za člane slovenske nogometne reprezentance na Euru 2024 je opravljena. Prva točka je vknjižena. Velika točka. “Dosti prostora je za zadovoljstvo, hkrati pa dosti tudi za razmislek, kako smo lahko še boljši,” je po dvoboju proti Danski v Stuttgartu ugotovil selektor Matjaž Kek. Ni se zmotil. Razdelali smo, kaj je v uverturi v nogometni praznik v Nemčiji pokazala Slovenija.

STUTTGART > Že v prvem polčasu je naša reprezentanca nakazala, da na velikem tekmovanju ne bo zgolj udeleženka, a favoritinja jo je hitro potisnila v obrambni gard. 17 minut je bilo dovolj, da je Christian Eriksen še podkrepil svojo napoved, da bo vse razen treh točk na uvodni tekmi skupine C razočaranje za Dansko. Slovenija je po prejetem zadetku sicer poskušala, iskala svoje priložnosti iz protinapadov, se je pa vse skupaj običajno ustavilo že pri predzadnji potezi. Danska je bila bližje drugemu zadetku kot Slovenija prvemu. “Pri sebi sem pričakoval, da se nekaterim lahko zgodi ta prvi polčas. Jasno, nihče od teh fantov še ni igral na tako velikem tekmovanju, to je bila prva tekma. Led je prebit. Debel led je bil. Ko so videli, da lahko, so začeli igrati,” je povedal selektor Matjaž Kek.

Obramba: presenečenje je prineslo učinek

“Če v tekmi proti reprezentanci s takšno močjo, kot jo ima Danska, Jan Oblak ubrani samo en zicer, tudi to nekaj govori,” je pribil selektor. Čeprav je imela polfinalistka zadnjega Eura večji del tekme pobudo, dvoboj zaključila z 62-odstotno posestjo žoge, je slovenska obramba uspela ustaviti njene poskuse, preden so zares postali nevarni. Z dvema izjemama. Ko je v 17. minuti pobegnil Eriksen in v 65. minuti, ko je pred gol pridirjal prvi danski golgeter Rasmus Hojlund, ko je Jan Oblak dokazal, da je eden od najboljših vratarjev na svetu. Jaka Bijol se je uveljavil kot vodja med igralci v polju, ne le z besedami, predvsem z dejanji. Kar desetkrat je uspešno počistil v kazenskem prostoru. Ob njem se je več kot solidno znašel Vanja Drkušić, ki ga je Kek nekoliko presenetljivo uvrstil v začetno enajsterico. Oba bočna branilca, Žan Karničnik in Erik Janža, sta marljivo delala, bila bojevita, predvsem slednji pa je bil še zelo aktiven tudi v napadu.

78%

slovenskih podaj je bilo natančnih, največ, 42, jih je sestavil Adam Gnezda Čerin

33,1

km/h je najvišja hitrost, ki sta jo dosegla slovenska igralca. Uspelo je Šešku in Drkušiću.

Sredina: dobre ideje, slabša izvedba

V drugem polčasu je slovenska zvezna vrsta dokazala, da se lahko kosa z asi angleške premier lige in drugih eminentnih prvenstev, v prvem delu pa je na sredini igrišča nekajkrat zaškripalo. Adam Gnezda Čerin je pretekel je 11,7 kilometra, največ v naši reprezentanci, delal je v obrambi, namignil tudi na nekaj dobrih domislic za napad, a se je nekajkrat zalomilo pri realizaciji. Je pa član Panathinaikosa kljub temu sestavil največ uspešnih podaj - 42 (iz 48 poskusov). Timi Max Elšnik je večino dela sicer solidno opravil, je pa prav njemu pobegnil Eriksen. Morda je prav nanj najbolj vplivala kulisa velikega tekmovanja. V podajah ni bil najbolj natančen, le 69 odstotkov jih je našlo pravega naslovnika. Od članov prve enajsterice sta se v tem segmentu slabše odrezala le Jan Mlakar (60 odstotkov) in Benjamin Šeško (63). Ko je selektor govoril, da je še dosti prostora za napredek, bi lahko pokazal tudi na krila. Mlakar je izgubil precej žog, Petar Stojanović je bil nevaren, a pravega učinka ni bilo.

Napad: v tretje bo šlo

Kek je pričakovano zaupal uigranemu napadalnemu tandemu. Šeško je prvo slovensko orožje v napadu. Pretekel je kar 11,1 kilometra, a je bil v določenih obdobjih tekme neviden. Dokler si ni vzel priložnosti. Že prvi projektil z razdalje je bil blizu, drugi je bil še natančnejši, zadel je vratnico. Bo v tretje šlo rado? Četrtkova tekma proti Srbiji bo idealna priložnost. Andraž Šporar se je večkrat znašel na pravem mestu, se mu je pa zatresla noga, ko bi bilo treba zaključiti. Štirikrat je poskusil, največkrat od Slovencev, enkrat streljal v okvir gola, Kasperja Schmeichla pa ni premagal. Ko je bilo treba zaključiti, se je precej bolje odrezal bočni branilec. Erik Janža bi si že brez spektakularnega voleja prislužil pozitivno oceno, gol za izenačenje pa je nagradil njegovo borbenost na levi strani.

---