S francoščino varčuje
Luka Gržentič, odlični vratar iz koprske vaterpolske šole, se je dobro znašel v Franciji. Tačas je na dopustu v domačem mestu.
KOPER> V začetku leta je vratar koprske Rokave Luka Gržentič podpisal pogodbo o igranju za klub francoske prve vaterpolske lige Aix-les-Bains iz istoimenskega mesta. Kljub njegovim odličnim igram je klub izpadel v drugo ligo, Koprčan pa lahko v prihodnji sezoni pričakuje dvig plače. Te dni uživa dopust v domačem Kopru.
Za Gržentiča je bila selitev v Kopru podobno mesto ob francosko-švicarski meji, v bližini Ženeve, prijetna sprememba. Francoski vaterpolo sicer ni pretirano kakovosten, njihova najboljša ekipa iz Marseilla bi se po njegovi presoji v jadranski ligi vrtela okrog desetega mesta, so pa klubi dobro organizirani. In še nekaj, kar je Gržentiču zelo všeč: med 5. in 10. v mesecu se na njegovem računu redno znajde v pogodbi dogovorjeni znesek. S sedanjo pogodbo sicer ne bo obogatel, “se pa splača”, pove vratar, ki je s koprskim klubom v zadnjem času imel glede tega slabe izkušnje. V ekipi so bili trije tujci, ob Gržentiču še dva Srba, profesionalci pa so bili tudi trije od francoskih igralcev. S prihodom koprskega vratarja, ki ga je priporočil Jure Nastran, sedanji igralec Lyona, bodočega nasprotnika ekipe Aix-les-Bains v drugi ligi, so začeli dobivati manj golov, a kaj, ko so jih malo tudi dajali. Potem ko so zamenjali trenerja, Splitčana, ki mu igralci niso zaupali, je zamenjal Francoz, so začeli nabirati točke, izpadu pa se le niso uspeli izogniti. V novi sezoni je njihov cilj, da se vrnejo v prvo ligo, kar pa je težavna naloga, je prepričan Gržentič.
Luka Gržentič je nekaj časa imel težave, ker so od njega vsi pričakovali, da bo nenehno branil - seveda odlično, kljub temu, da ekipa ne da veliko na obrambo. Moral je udariti po mizi in trenerju dopovedati, da ne more biti vsak dan na treningu po dve uri na golu, potem pa na tekmi paradirati z vso svežino. Bil je sicer edini redni vratar moštva, a vse ima svoje meje.
O vaterpolu se v Franciji govori in piše več kot v Sloveniji, na tekme Aixa prihaja 300 do 400 gledalcev, igrajo v bazenu s premično plastično streho in vzdušje na tekmah je prijetno, pripoveduje Koprčan.
Ambicije prvega primorskega vaterpolista, ki je odšel s trebuhom za kruhom v tujino (Dušan Lončarevič je pred desetletji iz Kopra odšel v Zagreb), s tem niso izčrpane. Če se mu bo ponudila priložnost, da zaigra v katerem od močnejših moštev prve italijanske lige, bo to izpolnitev naslednjega cilja, teh pa je še veliko. Pri 25 letih se zaveda, da ima še veliko časa za napredovanje, saj se najboljša vratarska leta začenjajo pri osemindvajsetih ali kasneje. Morda se kakšna priložnost odpre že to poletje? Če se ne bo, pa bo 3. septembra spet v Aix-les-Bainsu, tokrat z navzgor popravljeno pogodbo.
Za mladeniča je bil odhod v tujino nova izkušnja. “Moral sem poskrbeti sam zase. Na srečo nisem razvajen, znam si tudi kaj skuhati, trgovina pa je blizu mojega stanovanja,” pripoveduje. Francoščine se je učil na dveh tečajih, ki so mu jih plačali, obvlada tisto, kar osnovnega potrebuje v bazenu in ob njem, sicer pa se ekipa pogovarja v angleščini. Navadil se je, da s francoščino “špara”, ker je hitro izkusil, kaj pomeni Francozom povedati nekaj besed v njihovem jeziku: v trenutku se sproži njihova hitra francoščina, ki pa ji tujec težko sledi. Francozi se očitno držijo tistega rekla: govori francosko, da te razume ves svet (ne velja samo za Srbe).VENČESLAV JAPELJ