Simon je bil hiter kot beštija

Udeležba kolesarjev in tekačev na matajurski štafeti kolesarjev in gorskih tekačev je bila spet rekordna. Simon Alič zjutraj še ni vedel, kam bo šel, nato pa se je odločil prav: v Benečiji je s svojo hitrostjo šokiral furlanske kolege.

Odpri galerijo

MAŠERE> Iz Sovodenj pod Matajurjem se je tudi tokrat 1. maja ob 10. uri proti vrhu gore pognala kolona gorskih kolesarjev. 800 metrov više, v vasi Matajur, so jih čakali gorski tekači, da bi opravili z drugo etapo Triajurja, do vrha Matajurja na 1642 metrih, sledil pa je še tretji del dirke, tek navzdol do vasi Mašere na višini 800 metrov. Prizadevni organizatorji so našteli skoraj 80 ekip, od tega četrtino v eni osebi - tako imenovanih solistov, ki vse tri etape oddelajo sami. Po lanskem skoku udeležbe so tudi letos zabeležili rekordno število udeležencev te edinstvene štafetne tekme.

Pred leti, ko je bil tisti konec Benečije središče ilegalne, Slovencem sovražne organizacije za zaščito italijanstva na vzhodni meji, Gladia, bi bilo nevarno puščati v Sovodnjah parkiran avtomobil s slovensko registrsko tablico, zdaj pa Slovence zelo prijazno sprejemajo tudi tamkajšnji Italijani - o Beneških Slovencih in njihovi gostoljubnosti pa seveda vse najlepše.

V tekmi, ki ne pozna starostnih kategorij, rosno mladih tekmovalcev pa je malo, je posebej cenjena zdržljivost. Solisti ocenjujejo, da je najtežji prvi del, 12 kilometrov kolesarjenja, saj morajo jeklenega konjička porivati ali nositi kar pol kilometra. A niti tek, ki sledi, ni lahek, saj se 1500 višinskih metrov zgosti v samo osmih dolžinskih kilometrih. Če kdo misli, da je spust z vrha Matajurja do Mašer mala malica, se moti; nekaj časa sicer še kar gre, toda zaustavljanje telesne mase na vsakem koraku strmine iz kolen hitro izpije presežek moči.

Zmagovalna trojica je do cilja potrebovala četrt ure manj kot dve uri, le nekaj minut kasneje pa je bil na cilju solist Simon Alič, znanec s primorskih gorskih tekov, tudi že primorski prvak. Izzval je začudenje in navdušenje vseh prisotnih, ko so izvedeli za njegov podvig. Premočno je zmagal med solisti in bil tretji absolutno, zaostal je za samo dvema ekipama nabrušenih Furlanov. Kljub temu, da je postavil svoj osebni rekord, je večkratni zmagovalec med solisti Michele Ermacora, svoje srebro za Aličevim zlatom osvojil s “šele” osmim mestom absolutno. Čestital je Gorenjcu in mu izrekel kompliment: “Sei una bestia!” (Pošastno dober si). Alič je prejšnji solistični rekord popravil za deset minut.

Za PN je Alič povedal: “Nisem se posebej šparal za ta tek, šele danes zjutraj sem se odločil, da pridem sem - v igri je bil še tek na Roblek. Nisem si predstavljal, da je kolesarski del lahko tako težak, spust pa je bil lažji, bolj tekaški. Splošen vtis je, da je to težka proga. A mi je všeč, kar v redu izgleda, če je še vreme ta pravo ... Danes so bile razmere skoraj idealne. V teh krajih nisem bil še nikoli, vzdušje je kar prijetno. Sicer pa je bila izkušnja prehoda s kolesa v gorski tek zame nova. Preden urediš dihanje in mišice, se umiriš in začneš znova, mine nekaj časa. Upam, da bom še prišel sem.”

Benečija se je priljubila tudi Cerkljanki Mihaeli Tušar, tudi primorski tekaški šampionki. Njen prihod na Triajur ni bil ravno enostaven. Odločila se je, da se tekme udeleži v trojki s kolegicama, a je dvema še do sobotnega večera manjkala kolesarka. Na drugi strani sta Tolminca Blaž Kavčič in Marko Gruden (iz Ljubinja in Volč) neuspešno iskala tretji člen svoje ekipe. Skoraj sta se že vdala in tolažbo iskala v praznovanju pozno v sobotno noč, ko so se po telefonu le našli in dogovorili za mešano zasedbo. Nastopili so zelo uspešno, dolgi žurki navkljub; Tušarjeva je na vzponu proti vrhu Matajurja prehitela kar štiri moške, tako da si je Gruden na cilju lahko zagotovil prvo deseterico absolutno (9. mesto).

“Prvič sem šla v tako štafeto. Zanimivo je čakanje, kdaj začneš tekmovati, saj si odvisen od tega, kdaj konča kolesar. Pred začetkom smo se hecali, Kavčič je napovedoval, da bo potreboval uro in 10 minut, a je prišel na cilj prej kot v eni uri in me krepko presenetil. Na srečo sem se prej že malo ogrela, pa tudi začela sem malo bolj počasi. Dobro se je izšlo, vsak od nas je svojo nalogo dobro opravil,” je ocenila Tušarjeva. “Prav všeč mi je tu, da vidim ta del zamejstva, doslej še sploh nisem bila na Matajurju, niti z naše strani,” je dodala.

V Mašerah so tudi tokrat imeli odlično gostjo. Priznanja je pomagala deliti Chiara Cainero, Furlanka, ki je v Pekingu osvojila zlato olimpijski medaljo v streljanju na glinaste golobe. In tudi mis Triajurja so izbrali, žiriji domačinov je bila najbolj všeč nasmejana Daria Ambrosi.

Še kakšno informacijo o Triajurju nadete na www.triajur.com.

VENČESLAV JAPELJ

---