Po vlakcu smrti jih v norveški prestolnici čaka še en velik (u)lov

Slovenski rokometaši so osnovni cilj na 17. prvenstvu stare celine izpolnili še pred tretjim oziroma zadnjim krogom uvodnega skupinskega dela. Pred dvema mesecema bi morda sklepali, da je uvrstitev v nadaljevanja tekmovanja oziroma med dvanajst najboljših ekip nekaj samoumevnega, po vseh igralskih poškodbah in odpovedih, ki so doletele zasedbo Uroša Zormana, pa reprezentančne nastanitve v švedskem Malmöju, kjer bo v petek odigrala prvi obračun drugega skupinskega dela, še zdaleč ni bilo moč rezervirati vnaprej. Toliko bolj po razvoju dogodkov na uvodnih dvobojih s Črno goro in Švico.

Andraž Makuc je v nedeljo šestkrat zatresel švicarsko mrežo, kako bo nocoj proti Ferskim otokom?

Foto: Rzs

V Oslu slovenski rokometaši postavljajo mejnike. O rekordnem skupnem številu zadetkov ob zmagi 41:40 nad Črno goro je bilo že marsikaj povedanega, a tudi obračun s Švico si zasluži posebno omembo, čeravno v zgoščenem tekmovalnem razporedu ni prav veliko časa za oziranje nazaj. Potem ko je Zormanova četa v norveški prestolnici še v 37. minuti zmrzovala na minus devet, je sledil redko viden zasuk. Po pomembnosti ga sicer ne moramo uvrščati ob bok obračunu za tretje mesto na svetovnem prvenstvu s Hrvaško, proti kateri so zaostajali za osem golov v 40. minuti, potem pa vstali od mrtvih in ugnali južne sosede z 31:30.

Med Vujovićem in Zormanom

V Parizu so se pred devetimi leti v lovu za tekmeci in zgodovinskim bronom vtisnili v spomin sočni izrazi, s katerimi je med minutami odmora poskušal svoje izbrance dvigniti tedanji selektor Veselin Vujović, v nedeljo je na obračunu s Švico povzdignil glas Zorman. Najprej med odmorom v slačilnici, potem pa še na igrišču, kjer je slovenska obramba dotlej delovala kot švicarski sir, Nikola Portner pa je na drugi strani v vratih tekmeca spustil roleto. Vse je delovalo (pre)enostavno za Švicarje, nato pa je rokavico izziva tudi norveškima sodnikoma, ki sta se dotlej ravnala po zakonu močnejšega, vrgel Zorman.

Budnica je delovala, tako kot zelo globoka obramba, ki je iztirila tekmece. Nič več niso bili natančni kot švicarska ura, pač pa so postajali vse bolj razglašeni. Doletel jih je razpad sistema, ki ga v nadaljevanju ni mogel preprečiti, po tekmi pa ne logično razložiti Portner, sicer po izboru EHF najboljši posameznik dvoboja. V 23 minutah je prejel 23 golov, pri čemer je letelo z vseh strani. Eno najvidnejših vlog je odigral novinec na velikih tekmovanjih Andraž Makuc. Naposled si je delil naziv najboljšega strelca z Domnom Makucem, ki je dokončal zasuk za končnih 38:35.

Več navijačev in več teka

“Vlakec smrti,” je opisal dvoboj s Švicarji starejši od bratov Makuc. Nocoj ne bo v igri le prvo mesto v skupini D, za kar bi Sloveniji zadostoval že remi, pač pa predvsem (večja) točkovna popotnica pred soočenji s Švedsko, Hrvaško, Madžđarsko in Islandijo za drugi del evropskega prvenstva, ki jo prinaša zmaga nad Ferskimi otoki.

“Tekmeci se bodo ob številčni podpori svojih navijačev počutili kot doma, a to nam mora biti dodaten motiv. Če nam bo na koncu uspelo utišati dvorano, še toliko bolje. Doslej smo veliko tekli, proti Ferskim otokom, bomo morali še več. Tekmeci so zelo hitri in neugodni v igri sedem na šest, ki jo sistematično gojijo. Zato moramo raztegniti kar se le da naša dobra obdobja,” je recept proti Eliasu á Skipagøtuju in druščini predstavil Domen Makuc. Fercev že zdavnaj ne gre več enačiti z ribiči. Še posebej ne v rokometu. Črnogorce so zmleli. •