Po 15 letih poklicnega igranja v Nemčiji se seli v Italijo

Šport
, posodobljeno:

V francoskem Nantesu se bo 3. septembra začelo ekipno evropsko namiznoteniško prvenstvo. Slovenija brani bron iz Luksemburga 2017. Tako kot takrat bo tudi tokrat steber ekipe prekaljeni trikratni novogoriški olimpijec Bojan Tokić, pred katerim je tudi klubska selitev. Po 15 letih v Nemčiji bo jeseni oblekel dres italijanske Carrare.

Bojan Tokić v novogoriški dvorani
Bojan Tokić v novogoriški dvoraniIgor Mušič

NOVA GORICA > Bojan Tokić je po le dvotedenskih julijskih počitnicah te dni spet v polnem treningu na reprezentančnih pripravah v domači Novi Gorici, kar smo izkoristili za pogovor z zdomcem, ki si že dve desetletji služi kruh v tujih namiznoteniških klubih. Že 6. avgusta bo začel sezono s turnirjem svetovne serije v Nigeriji.

Kako je bilo po kratkem oddihu spet prijeti za lopar?

Polne vitrine

Novogoričan Bojan Tokić je 15 let kot edini Slovenec držal priključek s širšim svetovnim vrhom. V minuli sezoni je kljub 38. letom mesto prvega Slovenca na svetovni lestvici le občasno prepustil Hrastničanu Darku Jorgiću. Priboril si je tri nastope na olimpijskih igrah in preboj v četrti krog na zadnjih v Rio de Janeiru.

Na evropskih prvenstvih je osvojil bronasti odličji med dvojicami ter po eno v posamični in ekipni konkurenci. Trenutno je drugi Slovenec na evropski lestvici (25. mesto). Pred njim je Darko Jorgić (17.).

“Pred olimpijsko sezono si več časa za počitek nisem mogel vzeti. Je pa lepo, da se lahko pripravljam doma v klimatizirani dvorani in v kakovostnem fitnesu v bližnjem Kromberku.”

Kako strma bo pot do vaših četrtih olimpijskih iger?

“ Včasih se pošalim, da se v olimpijskih reprezentancah vsi menjajo, le Rajmond Debevec in jaz ostajava. Ni še povsem jasno, kaj vse bo za uvrstitev potrebno doseči. Mislim, da bo najboljše izhodišče ohranjanje položaja okoli 50. mesta na svetovni lestvici. Pot do tega vodi skozi redno igranje na turnirjih svetovne serije.”

Kaj pričakujete od gostovanja v Nigeriji?

“O formi po počitnicah težko govorim. Treniram, da si jo povrnem, sicer pa je treba redno igrati z najboljšimi. Čeprav sem v zadnjem obdobju na štirih turnirjih svetovne serije izpadal v drugem krogu, si ničesar ne očitam, saj so me premagovali boljši. Očital bi si, če ne bi izkoristil vsake priložnosti, da dobim kakšno točko na svetovni lestvici. Verjamem, da se bo vloženo delo v res vrhunski konkurenci na daljnem vzhodu obrestovalo v Nigeriji, kjer nekaterih odličnih igralcev ne bo. Tam bom tretji nosilec. Upam, da bom ta položaj upravičil.”

Ali Slovenija lahko ponovi bron na evropskem prvenstvu?

”Prepričan sem, da imamo kvaliteto tako za tretje kot tudi za drugo mesto. Razred zase so le Nemci, ki imajo v ekipi tri igralce med 15 najboljšimi na svetu. Igramo v enaki zasedbi kot pred dvema letoma. Mlada Darko Jorgić in Deni Kožul sta medtem dobila pomembne mednarodne izkušnje in sta napredovala na evropski lestvici. Jorgić me je celo prehitel. Jaz sem sicer že v letih, vendar ohranjam stik z najboljšimi. Vsi skupaj smo kakovostno bolj izenačeni, kot smo bili prej. Je pa res, da nismo več neznana reprezentanca. Zdaj mnogi lovijo nas in ta pritisk bomo morali znati zdržati. Za odličja so nevarni vsaj še Francozi, Švedi, Portugalci, Hrvati in Angleži. “

Konec nemškega obdobja

Zakaj se boste jeseni po 15 letih v nemški ligi preselili v namiznoteniško manj ugledno italijansko?

“V italijansko ligo se po skoraj 20 letih vračam, ker je tam prvenstvo precej manj zahtevno kot nemško. Z mojimi leti bi bil v Nemčiji v naslednji sezoni le težko konkurenčen, poleg tega pa bi se pred ključnimi dvoboji za uvrstitev na olimpijske igre, ki so prioriteta, že iztrošil, saj moraš v Nemčiji vsak dvoboj odigrati 120-odstotno. V Italiji je le nekaj močnih tekem. Ostale lahko z mojimi izkušnjami in znanjem odigram s polovično močjo. Kljub temu imam tudi v Italiji dober izziv. V Apuania Carrara Tennistavolo so me pripeljali, da osvojimo naslov prvaka.”

Kakšno je bilo slovo od Nemčije?

“Normalno, brez obžalovanja ali presežkov. Res je, da mi je 15 let nemške lige dalo največ v karieri, a je moje najboljše obdobje v Bundesligi v vrhunskem Saarbrücknu že z lansko selitvijo v Grünwettersbach, ki se je boril za obstanek, postalo zgodovina. Novemu klubu sem kot kapetan pomagal izpolniti osnovni cilj. S sedmim mestom med enajstimi ligaši je bil presežen. Ostaja le malo grenak spomin na lovljenje forme, ki je trajalo vso jesen in na zamujeno priložnost v pokalu, kjer nam je žreb v polfinalu namenil Werder - takrat slabšo ekipo na prvoligaški lestvici - a tega dvoboja nismo dobili.