Od pomožnih do glavnih vlog

Slovenska zgodba na Giru se je začela v 80-ih letih, ko so ledino orali Vinko Polončič, Primož Čerin in Jure Pavlič. To je bil vendarle drugi kolesarski svet, razdeljen na profesionalce in amaterje, med katere so bili uvrščeni kolesarji v socialističnih državah. Polončič je bil prvi Slovenec na italijanski pentlji. Nastopil je leta 1983 in osvojil končno 72. mesto. Prestopi na kapitalistični zahod so bili redki, svoja vrata pa so v 80-letih vzhodnjakom začeli odpirati italijanski klubi. Logično je, da so tudi slovenski kolesarji gravitirali k sosednji Italiji, ki je zavoljo tekmovalnega ustroja in tradicije slovela kot dežela priložnosti za poklicni preboj. Res pa je, da so se lep čas morali dokazovati v vlogi pomočnikov. O tem bi lahko kaj več povedal Valter Bonča. Idrijčan je dvakrat zavrtel pedala na Giru, tudi leta 1994, ko je karavana italijanske pentlje zapeljala v naše kraje.

8

etapnih zmag so med letoma 2014 in 2020 zabeležili slovenski kolesarji na Giru

Prvenec v Trstu

Tudi v naslednjem desetletju so slovenskim kolesarjem v Italiji z izjemo posamičnih prebliskov pretežno pripadale vloge hvaležnih pomočnikov. Med njimi je bilo kar nekaj Primorcev, ki so zavrteli pedala tudi na Giru. Na začetku novega tisočletja sta se etapni zmagi na dirki po Italiji sicer najbolj približala sprinter Zoran Klemenčič in hribolazec Tadej Valjavec, na slovenski prvenec pa je bilo treba počakati še desetletje. Leta 2014 je Luka Mezgec Slovenijo v 97. izvedbi vpisal na seznam zmagovalk Gira. Prvenec je imel tudi precej simbolike. Mezgec je v ciljnem sprintu glavnine dobil sklepno etapo, ki se je končala v Trstu.

Tako je postal šele drugi Slovenec z etapno zmago na kateri od tritedenskih dirk. Prvi je bil Idrijčan Borut Božič, ki je leta 2009 dobil etapo na dirki po Španiji. Po Vuelti je torej prišel na vrsto Giro, leta 2017 pa je krog z etapno zmago na največji tritedenski dirki - Touru - sklenil Primož Roglič. To pa so bili že časi, ko so se etapni prebliski slovenskih kolesarjev spremenili v stalnice. Kdo bi si mislil, da bodo po tržaškem prvencu v sledečih izvedbah Gira vsakič vtisnili zmagoviti pečat. Niz uspehov traja že sedem let. Slovenski kolesarji nas zlasti v zadnjih dveh letih tudi sicer že pošteno razvajajo in pri tem postavljajo izjemno visoke tekmovalne standarde.

2

dneva je rožnato majico vodilnega leta 2019 nosil Jan Polanc

Nenazadnje se lahko pohvalimo s prvim in drugim kolesarjem svetovne lestvice. Roglič in Tadej Pogačar bi bila gotovo glavna kandidata za osvojitev rožnate majice, če bi bila letos na startu Gira. Slovenija bo torej morala še kakšno leto počakati, da bo dopolnila zmagovalno zbirko majic na tritedenskih dirkah. Na Giru ji je bila najbližje predlani, ko je le skupek nevšečnosti Rogliču preprečil, da bi slavil skupno zmago. Na koncu se je moral zadovoljiti s tretjim mestom, kar je bila sploh prva slovenska uvrstitev na zmagovalne stopničke v skupnem seštevku dirke po Italiji.

Slovensko ledino na Giru so v 80-ih letih orali Vinko Polončič Primož Čerin in Jure Pavlič. To je bil vendarle drugi kolesarski svet, razdeljen na profesionalce in amaterje.

Med kronometri in dolgimi pobegi

Roglič se lahko izmed slovenskih kolesarjev pohvali tudi z največ etapnimi zmagami na dirki po Italiji. Vse tri je zabeležil v vožnjah na čas. Prvo že leta 2016, ko so ga stotinke ločile od slavja že na uvodnem kronometru. Tri leta kasneje, ko je dobil dve uri resnice, ni bilo dvoma, kdo bo po uvodni vožnji na čas prvi oblekel rožnato majico. Leta 2019 pa ni bil edini Slovenec s simbolom primata na dirki. Dva dneva je rožnato majico nosil tudi Jan Polanc, ki je z Girom stkal prav poseben odnos, preden se je prelevil v nepogrešljivega pomočnika Tadeja Pogačarja. Že prej se je namreč vpisal na seznam etapnih zmagovalcev dirke po Italiji, in to kar dvakrat.

Polanc je pokazal vztrajnost in trdoživost, a tudi tekmovalni značaj. Z značilnima napadoma od daleč na gorskih etapah se je vpisal v slovenske kolesarske anale. Leta 2015 je v Apeninih bežal 137 kilometrov in se, potem ko se je otresel sopotnikov, na Abetoneju veselil zmage. Dve leti kasneje je na pobočjih Etne ponovil vajo in kronal pobeg, ki je bil dolg skoraj 180 kilometrov. Tudi za preostalima slovenskima etapnima zmagama sta prav posebni zgodbi. Matej Mohorič je leta 2018 dobil etapo na (spolzkem) terenu, v katerem pridejo, zlasti na spustih, še bolj do izraza njegove kolesarske veščine. Ob koncu prvega tedna Gira 2021 mu žal niso pomagale, pri čemer bi lahko bile posledice pretresljivega padca še precej hujše. Zadnjo zmago na dirki po Italiji je vknjižil Idrijčan Jana Tratnika, ki je dal še primorski pečat slovenskemu nizu etapnih uspehov.

Zdi se, kot bi se zgodila včeraj, lani so pedala na Giru zaradi koronskih okoliščin namreč vrteli oktobra, letos so se vrnili v ustaljeni majski termin. Spet je zraven tudi Tratnik, kdo ve kaj lahko pripravi v nedeljo?