Najprej bo treba preživeti kosovsko bitko

Nič kaj preprosta naloga torej ne čaka izbrance Matjaža Keka v drugem delu triptiha hitropoteznih kvalifikacij za svetovno prvenstvo (SP), a to so vedeli že ob žrebu neugodne skupine B. Švica je resda upravičila vlogo prve nosilke, a sta ji tako Kosovo kot Slovenija precej olajšala delo na poti do visokih zmag in šestih točk v uvodnih dveh krogih. Vsekakor je precej lažje s polnim izkupičkom nadaljevati kvalifikacije, pa čeprav ji oktobrski cikel namenja dve gostovanji, najprej v petek v Göteborgu in nato še v ponedeljek v Ljubljani. V obeh primerih ji bosta ustrezala dva od treh izidov.

Res pa je, da gostitelji nimajo (velike) izbire, če želijo ostati v igri za mundial še novembra, ko se bo spustil zastor na redni del kvalifikacij za mundial, ki ga bodo prihodnje leto gostile Kanada, ZDA in Mehika. Švedska je z dveh septembrskih gostovanj v Sloveniji in na Kosovu prinesla vsega točko. Švicarje bodo v petek torej Vikingi morali napasti z vsemi topovi, vključno z Viktorjem Gyökeresem in Alexandrom Isakom, ki je septembra komaj zaključeval svojo rekordno prestopno sago v Liverpool.

Napadalni načrti

Slovenija je v podobnem položaju s točko iz dveh dvobojev. Zdi pa se, da bo domet Kekove zasedbe v teh kvalifikacijah določilo že kar gostovanje v Prištini, kjer so bile vstopnice za petkov obračun hitro razgrabljene. Stadion Fadila Vokrrija je sicer spoznala že pred petimi leti v ligi narodov (LN), a bodo to pot okoliščine povsem drugačne. Pa ne le zaradi vložka, ki bo v kvalifikacijah za SP bistveno večji. Jeseni 2020 so tribune samevale zaradi zaščitnih protokolov proti novemu koronavirusu. Edini zadetek na tekmi je dosegel Haris Vučkić, ki mu je v drugi izvedbi LN pripadla glavna vloga v slovenskem napadu,

Medtem se je v ospredje izstrelil Benjamin Šeško, ki je v Angliji ujel tekmovalni in strelski ritem pri Manchester Unitedu. V napadu bo bržkone pogrešal preverjenega reprezentančnega partnerja Andraža Šporarja. Žan Vipotnik ima vendarle drugačne značilnosti, ki jih brusi v nemara najzahtevnejšem klubskem tekmovanju na svetu, angleški drugi ligi. Seveda, oba potrebujeta podporo soigralcev in predvsem uporabne žoge.

Pretekle izkušnje

Kljub vsemu ne gre pričakovati, da bodo gostitelji v petek v Prištini poleteli na krilih navijačev. Septembrska izkušnja iz dvobojev proti Švici in Švedski je bila dovolj poučna. Franco Foda ima dovolj trenerske kilometrine, tudi selektorske na klopi Avstrije, s katero se je Kekova zasedba srečala v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo 2021. Izkušenj kosovski reprezentanci ne manjka niti na igrišču, čeprav bo zaradi poškodbe manjkal preverjeni branilec Napolija Amir Rrahmani.

Napadalno breme še vedno nosi 31-letni Vedat Muriqi, ki se pri Laziu ni najbolje znašel, zato pa je svoj prostor pod soncem ujel na Mallorci. Septembra je z drugim golom zapečatil švedsko usodo. Na postavnega 194 centimetrov visokega kapetana Kosova, ki bo v petek močnejše za nepredvidljivega Juventusovega novinca Edona Zhegrovo, bodo torej morali biti posebej pozorni slovenski branilci. Vanja Drkušić, ki se pri Zenitu iz St. Peterburga sicer ne more pohvaliti z igralnim statusom, slovi po tem, da zna dihati tekmecem za ovratnik, kar bi lahko Muriqija spravilo iz cone udobja.

V vsakem primeru bo moral obrambne vajeti znova prevzeti Jaka Bijol, ki še čaka na ognjeni krst v angleški Premier League. “Nisem zadovoljen, ampak vedno so vzponi in padci. Treba je iti čez to. Prepričan sem, da bo prišla tudi moja priložnost v Leedsu. Upam, da čim prej. Sem pa toliko bolj željan teh tekmovalnih občutkov. Prepričan sem, da bosta prišla zelo prav ta dva nastopa za reprezentanco, ki potrebuje zmage. Nič drugega ne šteje, če hočemo nekaj več,” je povedal nekdanji branilec Udineseja. •