Najlažje je prepovedati in delati nič
Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec ugotavlja, da le deset odstotkov slovenskih registriranih športnikov ta čas lahko v omejenem obsegu trenira. Razmere na terenu so po njegovih besedah katastrofalne, posebej prizadeti so mladi. Poudarja, da šport ni težava, ampak rešitev v času pandemije novega koronavirusa.

LJUBLJANA > “Od razglasitve epidemije pri nas sredi marca lani je bilo več kot sedem mesecev športnega mrtvila, le približno 7000 športnikov lahko trenira, nekaj nad 74.000 preostalih kategoriziranih pa ne, da ne govorimo o tistih, ki niso del sistema,” je predsednik slovenskega olimpijskega gibanja Bogdan Gabrovec dejal na videokonferenčni okrogli mizi OKS. “Poznamo pristope in imamo pripravljene rešitve za odpiranje. Vsaka panožna zveza ima pripravljene protokole za delovanje, ampak nekdo jih mora sprejeti. Če zamudimo še tri ali štiri mesece, potem športnim društvom, kljub naklonjenosti večine županov, res kaže zelo slabo,” meni Gabrovec.
37 predlogov, vlada jih je sprejela le nekaj
Kar nekaj udeležencev zadnje videokonference je navedlo, da ima ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport zaradi svojega obsega in pomena ta čas veliko “tekem”, na vseh pa mu ta čas ne kaže najbolje. “Kljub temu želimo odgovore na preprosto vprašanje, zakaj na večino naših predlogov za varno izvedbo treningov niso odgovorili, enostavno ni bilo odziva. Od 37 predlogov OKS je vlada sprejela le nekaj finančnih, sicer tudi eksistenčnih,” je še dodal Gabrovec.
Martin Koželj, generalni sekretar NZS“Šport je pri nas ta čas pravzaprav v ilegali. Za primerjavo: na Hrvaškem lahko od konca prejšnjega meseca trenirajo vsi nogometaši.”
Tudi cepljenje še ne bo prineslo vseh rešitev, toda šele ko bomo v Sloveniji precepljeni, se bomo lahko začeli pogovarjati o večjem sproščanju osnovnih preventivnih ukrepov za zajezitev bolezni,” je menil zdravnik Matjaž Turel, vodja bolnišničnega oddelka na Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana. Gabrovec je ob tem povedal, da je za poletne olimpijske igre v Tokiu 116 slovenskih kandidatov, 23 si jih je že zagotovilo nastop. “Po najbolj občutljivih skupinah družbe v naslednjem sklopu pričakujemo tudi cepljenje olimpijcev, a to ne sme biti pogoj za olimpijski nastop, kot priporoča tudi Mednarodni olimpijski komite,” je še pojasnil Gabrovec.
Četrtine mladih ne bo več v šport
Skrb pa ne vzbujajo slovenski nastopi in njihovi dosežki na naslednjih OI, ampak na prihodnjih. “Po raziskavah se četrtina mladih ne bo več vrnila v šport. Posledice na naslednje generacije športnikov bodo ogromne, saj Slovenija nima velikega bazena za črpanje vrhunskih športnikov,” je navedel nekdanji plavalec Gregor Jurak s Fakultete za šport. Martin Koželj, generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije, ga je dopolnil: “Priče smo izgubi generacij našega športa. Rešitve so, ampak jih je treba potrditi. Šport je pri nas ta čas pravzaprav v ilegali. Za primerjavo: na Hrvaškem lahko od konca prejšnjega meseca trenirajo vsi nogometaši.”
“Smo za postopno odpiranje, tudi zaradi možnosti poškodb. Bojimo se velikega osipa med mladimi, vprašanje je tudi, v kakšnem stanju se bodo vrnili tisti, ki ta čas ne morejo trenirati,” je povedal košarkarski trener Matic Vidic. “Ko se pogovarjam z drugimi trenerji, se vsi po svetu srečujejo s podobnimi vprašanji in težavami, različno pa je njihovo reševanje in posluh tistih, ki odločajo,” je ocenil telovadni trener Sebastijan Piletič. Ni pozabil tudi na klube, ki so obsojeni na propad, saj ti ne bodo mogli vzgajati vrhunskih športnikov čez pet ali šest let.
Trenutne razmere na področju omejevanja športa so kritične in potrebne sprememb. Najlažje je prepovedati in delati nič.”