Nagrajeni bodo tudi slabši
Tekmovalni sistem res ne more biti poglavitni krivec za vse težave, s katerimi se srečuje slovenska klubska košarka, je pa seveda veliko bolje, če tekmovanje naredi bolj privlačno. Tako se z novo sezono na KZS vračajo v preteklost.

LJUBLJANA > Podoben tekmovalni sistem so preizkusili v sezoni 2013/14, ko je prva liga še štela 12 klubov, Olimpija in Krka pa sta zaradi igranja v regionalni jadranski ligi ABA v prvenstvo vstopila šele v končnici. Zdaj je položaj nekoliko drugačen: tudi jadroligaši morajo hkrati igrati državno prvenstvo, prva liga pa se je skrčila na deset klubov.
Bilo je neatraktivno
Sedanji tekmovalni sistem je veljal le eno samo sezono, saj je postalo hitro jasno, kako zgrešen je, da so celo klubi javno hitro povzdignili svoj glas. Najbolj glasen je bil zmagovalec druge SKL, iz katere ni neposredno napredovala nobena ekipa, kvalifikacije za prvo SKL pa so bile pisane na kožo najslabše uvrščenima prvoligašema, ki sta to znala izkoristiti. V Podčetrtku so na koncu sezone, ko so prejeli zmagovalni pokal, javno negodovali nad sistemom. V drugi SKL je bilo tekmovalnega naboja za lep del ekip konec že februarja. V prvi ligi je postalo v prvem delu sezone hitro jasno, kdo se bo uvrstil v ligo za prvaka, tam pa je bil tudi zelo hitro znan obris treh od četverice ekip, ki so napredovale v četrtfinale.
Primorski klubi
V prvi SKL bo primorske barve zastopala le Sixt Primorska. V drugi SKL so prijavljeni Mesarija Prunk Sežana, Plama pur iz Ilirske Bistrice in Portorož. V tretji SKL bodo Tolmin, Postojna, Ajdovščina, Hidria iz Idrije, Pivka perutninarstvo in Nova Gorica mladi. V četrto SKL je prijavljen še Koš Koper.
Po novem bo več dinamike
In kako bo v prihodnje? V prvi SKL, kjer bo primorsko košarko v novi sezoni zastopala le Sixt Primorska, bo igralo deset ekip. Šesterica najboljših po prvem delu bo tvorila ligo za prvaka z dvokrožnim sistemom igranja (10 krogov), preostala četverica pa bo igrala v ligi za obstanek, pri čemer bosta najboljši ekipi dodatno nagrajeni s tekmo več na domačem igrišču. Liga za obstanek bo imela trikrožni sistem (9 krogov). V končnici na izpadanje se vrača nagrada najboljšima kluboma lige za obstanek, ki ima s tem tudi bistveno večji tekmovalni naboj. V četrtfinale DP, kjer bodo še štiri najboljše ekipe lige za prvaka, se bosta uvrstili tudi prvo in drugo moštvo v ligi za obstanek. Najslabša ekipa lige za obstanek bo izpadla v drugo SKL.
Druga SKL bo tako kot lani štela 12 moštev, ki se bodo kot doslej pomerila po dvokrožnem sistemu. Potem se liga razdeli na skupino za prvaka, kjer bo osem ekip, preostala četverica se bo borila za obstanek. Toda pomembna novost se obeta v drugem delu tekmovanja za uvrstitev v prvo ligo. Osmerica namreč ne bo tekmovala v ligaškem formatu, ampak bo začela s četrtfinalom na dve dobljeni tekmi, sledi polfinale (tudi na dve dobljeni tekmi), o zmagovalcu lige in novemu prvoligašu pa bo odločalo finale na tri dobljene tekme.
55 ekip je prijavljenih v moška članska tekmovanja.
V ligi za obstanek v drugi SKL se rezultati četverice udeležencev prenašajo iz prvega dela tekmovanja. Najboljša dva udeleženca bosta še naprej drugoligaša, zadnji dve ekipi pa bosta izpadli v tretjo SKL.
Le tretja SKL brez sprememb
V tretji SKL ni velikih sprememb. Za prihodnjo sezono se je prijavilo 24 ekip, ki bodo igrale v treh regionalnih skupinah, v drugem delu pa bo tekmovanje združeno na nacionalno raven v treh različnih skupinah. Tako kot letos bodo po dve najboljši ekipi z vzhoda, centra in zahoda v drugem delu tvorile šestčlansko ligo za napredovanje. Druga skupina bo štela 12 ekip, ki se bodo pomerile za uvrstitev od 7. do 18. meta, preostalih šest ekip pa bo igralo za obstanek. Dve najslabši bosta izpadli v četrto SKL, za katero se je do zdaj (rok zapade avgusta) prijavilo zgolj devet ekip.