Na vsak način bi radi postali nogometna velesila

PEKING > Najštevilčnejša država na svetu se je resno lotila projekta, s katerim naj bi v naslednjih dveh ali treh desetletjih osvojila naslov svetovnih prvakov v nogometu. To naj bi bil tudi neuradni cilj vladajoče garniture, ki je za dosego cilja pripravljena uporabiti vsa razpoložljiva sredstva. Tudi takšna, ki jih športni svet doslej še ni spoznal. Pred kratkim sta se v Pekingu sestala predsednik Fife Gianni Infantino in kitajski predsednik Xi Jinping. Nobena novost ni, da so se kitajski poslovneži že dodobra usidrali v številne evropske klube. Lastnike z daljnega vzhoda tako že imata Inter in Milan. Resne so govorice, da naj bi tamkajšnji novi investitorji prevzeli Parmo, ki se je v dveh letih iz četrte povzpela v drugo italijansko ligo.

Aktualno kitajsko državno prvenstvo je polno uveljavljenih nogometašev in trenerskih ikon. Vodilno moštvo in serijskega prvaka Guangzhou Evergrande je nekoč vodil Marcello Lippi, sedaj je za njegovim krmilom izkušeni Brazilec Luis Felipe Scolari. Ob igriščih se srečuje z renomiranimi stanovskimi kolegi Fabiom Capellom, Andreem Villas- Boasem, Fabiom Cannavarom, tudi Draganom Stojkovićem.

Nov poseg kitajskega nogometa v utečene nacionalne strukture pa bi se lahko zgodil kmalu. Šef nemške bundeslige je za ugledni športni časnik Kicker potrdil, da so pogovori o sodelovanju kitajske selekcije do 20. leta v četrti nemški ligi pri koncu. Kratkoročni cilj je priprava reprezentance na olimpijske igre leta 2020, dolgoročni pa vsestranski razvoj njihovih igralcev.

Kitajska U-20 bi lahko skupaj s še 19 klubi nastopila v jugozahodni skupini regionalne lige. Tam imata svoji drugi ekipi tudi prvoligaša Stuttgart in Hoffenheim. Vseh 19 klubov je že prižgalo zeleno luč za takšno tekmovanje, ki bo posebnost v državnih nogometnih prvenstvih. Vsaka ekipa bo dobila po 15.000 evrov odškodnine in bonuse iz naslova trženja in medijskih pravic. Seveda klubom ne bodo potrebna potovanja na Daljni vzhod. Kitajska ekipa bo imela svojo bazo kar v Nemčiji, najverjetneje v znanem univerzitetnem mestu Hiedelberg. Ni pa še odločeno, ali bodo rezultati šteli tudi v skupno razvrstitev.

Eksperiment, kakršnega sta se lotili nemška in kitajska nogometna zveza, je povsem nov, a vendar za Kitajce niti ni presenetljiv. Že v lanski sezoni so namreč poskušali vplivati na igranje svojih nogometašev v drugi portugalski ligi. V zameno za sponzorskih 25 milijonov evrov je moralo prvih deset klubov lige sprejeti po vsaj enega kitajskega igralca. V klube so se razdelili tudi trije trenerski pomočniki. Ob koncu prvenstva je bila podoba bolj klavrna. Statistiki so našteli šest Kitajcev, ki so opravili le kakšnih dvajset nepomembnih nastopov. Zato so na Kitajskem takoj uvideli, da bodo morali v prihodnje ravnati drugače. Vse z željo, da bi nogometaši zares nastopali na evropskih tleh in se merili v najmočnejši svetovni nogometni konkurenci. Brez rizika, da bodo obsedeli na klopi ali celo na tribuni.

PETER MARAŽ