Le spomini so ostali ...

> 1. Tony Parker

Če smo se v marsikateri napovedi ušteli, pa se nismo zmotili pri oceni vrednosti najboljšega košarkarja prvenstva Tonyja Parkerja. Dirigent igre San Antonia je v Sloveniji pokazal, zakaj ima 12,5 milijona dolarjev letne pogodbe. Za reprezentanco igra že vrsto let zaradi drugih vzgibov, v Sloveniji pa je dobil končno zadoščenje: zlato medaljo, ki mu je manjkala. S Parkerjem je košarka videti preprosto, le nekaj osnovnih zakonitosti igre moraš poznati.

> 2. Zlatorog

Polna in zelo akustična celjska dvorana je dala tisti začetni in nujni impulz slovenski reprezentanci. Vprašanje je, kakšne obrise bi za “junake” dobilo prvenstvo, če bi v prvem krogu klonili pred Čehi. Z bremenom uvodnega poraza bi nato le stežka ugnali Španijo. Vemo pa, kakšne težave smo imeli z Gruzijo. Navkljub porazu s Hrvaško, ki pa smo si ga zakuhali sami, bo Celje izbrani vrsti ostalo v lepem spominu.

> 3. Navijači

Brez navijačev je sleherni športni dogodek osiromašen. Slovenijo je v treh tednih preplavilo morje navijaških barv in zastav, ki so bili paša za oči. Spremljanje navijačev Makedonije v balkansko-baltski skupini na Jesenicah je predstavljalo resnični užitek. Šest dni so živeli za uspeh reprezentance. Vroče navijaško ozračje so v Kopru in okolici ustvarili tudi pregovorno hladni Finci, ki so s športnim spodbujanjem zasenčili privržence tradicionalnih košarkarskih nacij. Ocena: 5.

> 4. Mike Fratello

Majhen po rasti (168 centimetrov) je z reprezentanco Ukrajino naredil mali čudež. Z dvema pravima igralcema Eugenom Jeterjem in Sergejem Gladirjem ter kopico hvaležnih, a ne najbolj nadarjenih pomočnikov na igrišču, je kot selektor Ukrajince, ki so doslej igrali obrobno vlogo, popeljal v četrtfinale in na svetovno prvenstvo.

> 5. Grška (in turška) tragedija

Balkanske države si EP v Sloveniji ne bodo zapomnili po rezultatskem uspehu. Iz jeseniške skupine je svoj cilj izpolnila le Srbija, koprski predstavnici Grčija in Turčija pa sta doživeli manjši oziroma večji polom in lahko le upata, da bo vsaj ena od njih na seznamu štirih povabljenk za svetovno prvenstvo.

> 6. Novinarji

Tudi predstavniki sedme sile oziroma medijski uslužbenci s(m)o obeležili evropsko prvenstvo. Na uvodnih tekmah drugega dela v Stožicah nas je bilo v dvorani morda celo več kot preostalih gledalcev. Predvsem za domače, slovenske, novinarje je bilo evropsko prvenstvo enkraten projekt. Kako uspešno s(m)o ga izpeljali, pa bodo ocenili gledalci, bralci, poslušalci ...

> 7. Lipko

Maskota evropskega prvenstva, na katerega smo lahko upravičeno ponosni tudi Primorci, je bil v zadnjega pol leta vseprisoten. Bil je na Triglavu, pod morjem, v podzemlju... Lahko bi ga označili tudi za odkritje prvenstva. Vučko s sarajevskih olimpijskih iger se nam je vtisnil v spomin, kljub drugačnim časom pa je na dobri poti tudi Lipko.

8. Španija

Zmagovalci ne uživajo le simpatij. Tipičen primer so zdaj že bivši evropski prvaki Španci, ki so jim mnogi v košarkarskih krogih privoščili neuspeh. Podcenjevanje in lahkotnejši pristop sta se jima maščevala. Edino tekmo proti edinemu pravemu konkurentu, ki bi jo morali dobiti, so izgubili.

> 9. Slovenija

V preteklih treh tednih se je v Sloveniji res zdelo, da je svet (košarkarska) žoga. Evropsko prvenstvo je bilo marketinški in družbeni fenomen. Prva in zadnja novica sta se vrteli okrog košarke in evropskega prvenstva. Vse drugo je bilo manj ali nepomembno, tudi strateške odločitve povezane s prihodnostjo države. Kdo nam torej kroji usodo oziroma dnevni red razmišljanja? Drugi. Čas je za spremembe.

10. Evropsko prvenstvo

Po čem si ga bomo zapomnili? Po (ne)uspehu slovenske reprezentance, po navijaškem utripu, po izenačenosti? Kolikor vprašanj, toliko različnih odgovorov. Vsekakor bo ostalo v spominih in analih. Pisalo se je leto 2013 ...

ALEŠ SORTA