Koliko dinamita še premorejo olimpijski veterani?

Šport
, posodobljeno: 4. 02. 2026, 8:36

Kaj lahko pričakujemo od preostale slovenske olimpijske odprave? Rezultati med sezono, ko so poškodbe zarezale v alpsko smučanje in deloma v biatlon, ne obetajo boja za odličja. Po drugi strani pa je v ekipi nekaj prekaljenih tekmovalcev z olimpijskimi izkušnjami in osvojenimi odličji. Deskarji so v zadnjem času dvignili formo in se uvrščali na mesta pod stopničkami.

Koliko dinamita še premorejo olimpijski veterani?

Srebrni iz Pekinga, Tim Mastnak, je prvi adut slovenskih deskarjev.

Foto: Sta

Še oktobra v Söldnu na ledeniški premieri sezone v alpskem smučanju ni kazalo, da bi se lahko že naslednji mesec nad slovensko reprezentanco zgrnili temni oblaki. V zelo kratkem času sta se poškodovali članici ženske ekipe za tehnični disciplini, izvrstna slalomistka Andreja Slokar in specialistka za slalomske in veleslalomske zavoje Neja Dvornik, ki sta imeli v olimpijski sezoni najvišja pričakovanja.

Še zadnjič Ilka in Žan

V ospredju bosta tako veterana olimpijskih iger Žan Kranjec in Ilka Štuhec. Za Kranjca bodo to četrte olimpijske igre, za Štuhec pa tretje, a je jih je leta 2018 izpustila zaradi poškodbe, ki jo je po osvojenem malem kristalnem globusu sezono prej stala olimpijske sezone. Kranjec je ob tem edini član slovenske smučarske olimpijske osmerice z olimpijsko potrditvijo. Pred štirimi leti je v veleslalomu osvojil srebro, vso to zimo pa se spopada z dvomi o formi. “Mislim, da gre moje smučanje v pozitivno smer, vendar sem upal, da bo šlo z malo hitrejšimi koraki. Ne gre za velike stvari, ki manjkajo, v zadnjem času sem konstanten, bi si pa vseeno želel kakšen bolj vrhunski rezultat,” pravi Kranjec.

Najstarejša in najbolj izkušena članica ekipe alpskih smučarjev je pri 35 letih Štuhec, ki si s četrtim mestom na smuku v Val d'Iseru za zdaj lasti najboljši slovenski smučarski dosežek v sezoni. Mariborčanka je pri koncu kariere, v kateri je osvojila skoraj vse, kar se je osvojiti dalo. Manjka ji le še olimpijska kolajna.

Biatlon: Fak po poškodbi neposredno na igre

Tudi biatloncem sezona doslej predvsem s pogledom na zdravstvene kartoteke ni bila naklonjena. Polona Klemenčič z desetim mestom v Hochfilznu in Lena Repinc s 16. v Östersundu sta bili v sezoni najvišje med deseterico potnikov za olimpijske igre 2026. Anamarija Lampič, Jakov Fak, Miha Dovžan, Lovro Planko in Anton Vidmar so se uvrščali do 30. mesta, mlada Manca Caserman je pot potrdila v štafeti v Oberhofu, kjer so dekleta osvojila sedmo mesto, Matic Repnik pa se je ekipi pridružil kot prva rezerva. Fak je zaradi poškodbe meniskusa nastopil le na uvodnih dveh postajah, Lampič je zbolela tik pred sezono, nato tudi v decembru in v smučini ni pokazala svoje običajne hitrosti.

Jakov Fak

biatlonec

“Prizorišče dobro poznam in tudi potrebne izkušnje imam. Toda brez forme vse to ne pomeni prav nič.”

Glavni trener Janez Marič poudarja, da tekmovalci lahko ob 100-odstotnem nastopu poskrbijo tudi za presenečenje, manj optimističen je Fak. “Prizorišče dobro poznam in tudi potrebne izkušnje imam. Toda brez forme vse to ne pomeni prav nič,” je dejal. Ob tekmah mu manjkajo tudi pomembni trije tedni treninga.

Mastnak prvi adut deskarjev

Deskarji so tretji najuspešnejši slovenski športniki na olimpijskih igrah. Doslej so osvojili pet kolajn, vsi, ki se lahko pohvalijo z odličji, pa so še vedno aktivni. Za njimi res ni posebej uspešna sezona v svetovnem pokalu, a se jim je rezultatska krivulja pred igrami popravila. Žan Košir ima v svoji zbirki že srebrno in dve bronasti kolajni. Z zadnjih iger v Pekingu sta srebro in bron domov prinesla Tim Mastnak in Gloria Kotnik. Edini trenutni reprezentant brez olimpijske medalje je Rok Marguč, sicer dobitnik štirih odličij s svetovnih prvenstev. Njegov someščan iz Celja Mastnak bo sodeč po letošnjih rezultatih spet prvi slovenski adut. Je edini, ki je letos stal na zmagovalnih stopničkah svetovnega pokala. “Seveda mi misli uhajajo tudi h kolajni, a to najbrž vsem. Pri meni je letos tako - sem hiter, a v mojih vožnjah je vse, tudi napake delam. Če jih ne bi, bi vsekakor lahko bil med najboljšimi,” trdi Mastnak, ki stavi na dobro telesno pripravljenost, ki bi lahko na olimpijski progi imela velik pomen. “Proga v Livignu je izjemno dolga, dvakrat daljša kot na Rogli. Zna biti, da bi se na njej lahko poznala tudi leta.”

Košir, lani v Kanadi zadnji slovenski zmagovalec tekme svetovnega pokala, stavi na svoje izkušnje, čeprav pri 41 letih spada med veterane in bodo to njegove zadnje igre. Poleti je trdo delal, v zadnjem času pa mu je pri tehničnem in mentalnem treningu pomagal Američan Vic Wild, dobitnik dveh zlatih kolajn v Sočiju, ko je tekmoval za Rusijo.

Kotnik je na prejšnjih igrah poskrbela za senzacijo. Pred olimpijsko tekmo v svetovnem pokalu nikoli ni stala na zmagovalnih stopničkah, iz Pekinga pa se je vrnila z bronom. Potem je v svetovnem pokalu tudi že zmagala. Letošnjo sezono ji ne gre najbolje, a zaradi tega ne obupava. “Vem, da sem lahko hitra, to prepričanje mi veliko pomaga. Res je, da nisem tako mirna kot pred Pekingom, ko sem se v ekipo uvrstila v zadnjem trenutku in nisem imela prav nobenih pričakovanj, je dejala Kotnik. •