Kariere atletov so vse krajše
Iz minulih sezon že znani trendi v primorski moški atletiki so se nadaljevali tudi lani. Resne kariere mladih adutov se zaključujejo po sezoni ali dveh v članski konkurenci ali pa že pred odhodom na študij. AK Gorica sicer ostaja najboljši primorski klub, a se nenehen osip med najbolj izkušenimi atleti močno pozna. V dveh letih so Novogoričani v slovenskem pokalu z drugega padli na 15. mesto.
PRIMORSKA > Spodbudno je, da primorski klubi krepijo delo z mlajšimi kategorijami. Če bo več otrok dosegalo izide državne ravni še v mladinski konkurenci, jih bo morda več zmoglo skok v člansko konkurenco. Na Primorskem žal ni več okolja, ki bi lahko zagotovilo profesionalen način dela v članski moški atletiki. Najboljši ga iščejo v ljubljanskih klubih, katerih majice nosijo trije lastniki najboljših primorskih rezultatov minulega leta. Celo v najmočnejšem novogoriškem klubu denarja zmanjkuje že za stroške udeležbe na glavnih članskih tekmovanjih, kot sta slovenski pokal in državno prvenstvo, kamor so potovale okrnjene ekipe.
Javnega denarja je v atletiki (pre)malo. Tudi najboljši atleti so odvisni predvsem od žepov staršev. To prinaša rezultate slovenskega vrha le do konca srednje šole. Ker si obsežnih zimskih priprav primorski atleti ne morejo privoščiti, opuščajo dvoranski del sezone. Pozitiven signal je uspešna skupna akcija občin Šempeter Vrtojba in Nova Gorica za ohranitev atletske dvorane ŠC Hit v Šempetru, ki ji je novembra s prodajo celotnega športnega kompleksa in okolice podjetju Intra Lignting že grozil konec.
Izbor disciplin
V tabeli smo upoštevali vse stadionske discipline, ki so bile del sporeda SP leta 2019. Izjema je hoja na 50 km, kjer lani ni bilo od AZS uradno priznanih slovenskih rezultatov.
Konkurenca velikih klubov iz Ljubljane in Celja je še korak dlje kot pred letom dni, čeprav ima Primorska trenerskega znanja in infrastrukture kar precej. Lani so za povsem obnovljen stadion postali bogatejši v tolminskem Posočju, ki je prispevalo dva najboljša primorska članska rezultata sezone. Ljubljana in Celje bežita pred Primorsko predvsem zato, ker imata denar za dovolj obsežno uporabo objektov, štipendije in nadstandardno zdravstveno podporo najboljšim.
Z lanskim vsaj začasnim slovesom tekača na sto metrov AK Gorica Eneja Lebana (zdravstvene težave in garanje na družinski kmetiji so bila prehuda ovira) je Primorska izgubila še zadnjega zmagovalca sezone v disciplinah z močno konkurenco. Že predlani sta v nemogočih gmotnih razmerah novogoriške tekmovalne vrste zapustila nekdaj prvi slovenski mnogobojec Urban Čehovin in šprinter Jakob Murovec. Pred dvema letoma sta prispevala kar sedem najboljših primorskih rezultatov sezone. Takšne izgube so dolgoročno nenadomestljive.
Rekordi za vedno?
Siva lisa slovenske moške atletike ostajajo teki na dolge proge in čez ovire. Rekordi štirih celjskih legend so že predolgo nedotaknjeni. Dosežek Petra Sveta na pet kilometrov je star 46 let. Stanko Lisec je bil na tri kilometre najhitrejši pred 41 leti. Rok Kopitar je na 400 metrov z ovirami nepremagan že 40 let, Stane Rozman pa je rekorder na deset kilometrov 37 let. Najmlajši moški državni rekord v disciplinah iz naše tabele je pred tremi leti v teku na 400 metrov dosegel še en član celjskega kluba Luka Janežič.
V Novi Gorici bodo morali počakati na rezultatske vrhunce novega vala mladincev in mlajših članov, v katerem so skakalci Tine Šuligoj, Aljaž Murovec (oba so letos ovirale poškodbe) in Matija Makarovič ter tekača Rok Kocina in Matej Stanič.
Koper kot veliko središče z ugodnimi klimatskimi razmerami po dobrih rezultatih v otroških kategorijah še ni zmogel bistvenega preboja v članski atletiki, a je, kot kaže tudi naša tabela, začel pohod naprej, posebej v metih. V slovenskem pokalu je ostal na 20. mestu. Za dve mesti ga je prehitela Postojna, pri kateri je prvi mož Jaka Grže - najhitrejši Primorec na desetih kilometrih.
Primorska atletika se je lani rezultatsko vendarle nekoliko okrepila. Potem ko je predlani izboljšala rezultate v šestih panogah, je bilo lani takšnih panog deset. Najuspešnejša je bila v skokih in tekih. Pri slednjih se kakovost predvsem po zaslugi Postojnčana pri Olimpiji Klemna Vilharja (edini primorski članski reprezentant na univerzijadi), pa tudi Bovčana pri ljubljanskem Massu, Tobija Gaberščka, seli na večje razdalje. Delež najboljših primorskih rezultatov v slovenskem vrhu je padel. V letu 2018 so bili Primorci med tremi najboljšimi v petih od 23 disciplin, lani pa so bili tako visoko le v treh disciplinah.
Reprezentanta za največja tekmovanja Primorska v olimpijskem letu nima. Zadnji državni rekord, ki ga je še imel AK Gorica, je padel pred sedmimi leti, ko je Ljubljančan Žan Rudolf izboljšal dosežek Rafka Mariniča na 800 metrov.