Jakov Fak: “Ljudje iz majhnih krajev smo bolj zagrizeni”
Pred nedavnim je prostore društva Gora in športnega parka Tiha dolina na Predmeji obiskal letošnji srebrni biatlonski olimpijec Jakov Fak. Odkril je spominski tabli ob 60- in 40-letnici izgradnje prvih skakalnic in se srečal s skakalnim podmladkom.
PREDMEJA > Obisk najboljšega slovenskega športnika na letošnjih zimskih olimpijskih igrah v Južni Koreji smo izkoristili za pogovor za naš časopis.
Kako junijske dni preživlja vrhunski biatlonec?
Najboljši dosežki Jakova Faka
Hrvaški biatlonec, 31-letni Jakov Fak, je za svojo domovino na olimpijskih igrah leta 2010 osvojil bron v šprintu na deset km. Za Slovenijo (ima dvojno državljanstvo) je začel tekmovati pozimi leta 2011. Vrhunec je dosegel letos s srebrnim odličjem na 20 kilometrov na olimpijskih igrah v Pjongčangu. Leta 2017 je osvojil bron v skupnem seštevku svetovnega pokala. Na olimpijskih igrah v Sočiju je bil četrti na 15 km s skupinskim startom. Na SP 2012 je bil član srebrne slovenske mešane štafete. Kot športnik je zaposlen na državni finančni upravi.
“Od prvomajski praznikov je ritem ustaljen. Od ponedeljka do petka zjutraj ob šestih vstanem, pojem in se odpravim na dopoldanski trening na Pokljuko. Sledi odmor za kosilo in popoldne še en trening. Polovico sobote si vzamem prosto, v nedeljo pa sem z družino. Del sobot je tako rezerviran za različne obiske, med katerimi je bila tokrat Predmeja.”
Kaj vas je prepričalo, da ste prišli na Primorsko?
Jakov Fak,srebrni olimpijec
“Od prvomajski praznikov je ritem ustaljen. Od ponedeljka do petka zjutraj ob šestih vstanem, pojem in se odpravim na dopoldanski trening na Pokljuko. Sledi odmor za kosilo in popoldne še en trening. Polovico sobote si vzamem prosto, v nedeljo pa sem z družino.”
“S tukajšnjim društvenim delavcem Emilom Velikonjo sva že dalj časa usklajevala ta obisk. Navdušila me je smučarska zgodba tega kraja, ki je po naravnih danostih podoben moji rojstni vasi Mrkopalj v hrvaškem Gorskem Kotarju. Nisem si predstavljal, da imajo zimski športi tako bogato zgodovino in da so precej razširjeni tudi izven Gorenjske, kjer sicer preživim največ časa. Navdušuje me, kako društvo Gora s tablami in drugimi obeležji ohranja spomin na zgodovino smučanja, zaslužne ljudi, na staro opremo in skakalnice. Zame je izreden podatek, da so v teh krajih začeli smučati leta 1888, kar 99 let preden sem se rodil.”
Kakšno sporočilo ste prenesli mladim skakalcem, s katerimi ste se srečali?
“Vesel sem, da tu raste nov skakalni podmladek in da gradijo nove skakalnice, čeprav so razmere za življenje, delo in športno udejstvovanje težje kot marsikje drugje. To me navdušuje in me povezuje z začetki moje športne poti. Pred mladimi sem na temelju svojih izkušenj poudaril, da smo ljudje iz malih krajev bolj zagrizeni za garaške športe in lahko tudi takrat, ko je najtežje, pokažemo vrednote, ki smo jih osvojili v težkih domačih razmerah.”
Kaj se sedaj dogaja s smučanjem v vašem rodnem Mrkopalju?
“Biatlonski center se počasi, a le po kapljicah, posodablja. Naložbenikom ničesar ne uspe dokončati. Tereni so odlični, žal pa ni snežne garancije, ki jo lahko zagotovi le sodoben in zmogljiv sistem tehničnega zasneževanja. Podnebje je tam podobno, kot slišim, da je tu na Gori. Lahko zapade veliko snega, a ga odjuga tudi hitro pobere. Ko sem v mladih letih tam še tekmoval, včasih ni bilo niti teptalnega stroja. Proge smo v sneg urezali kar tekmovalci s smučmi. Ker se razmere izboljšujejo prepočasi, sem razmere za vrhunsko športno udejstvovanje poiskal v Sloveniji”
Alpski smučarji Primorsko redno izberejo za popestritev priprav. Ali boste tudi po športni plati kaj prišli v naše kraje?
“Trenutno to ni v načrtu. Biatlonci imamo bazo na Pokljuki, kjer je na voljo vse, kar potrebujemo. Težko gremo kam drugam, ker moramo na pripravah skoraj vsak dan streljati. Na vrhuncu strelskih priprav izstrelimo na dnevnem treningu do 300 nabojev. Za okolico varno in za tekmovalce primerno opremljeno strelišče je težko in predvsem drago narediti na več lokacijah. Sicer sem med vožnjo proti Predmeji od Črnega Vrha naprej videl veliko primerno razgibanih terenov z gozdnimi ali malo prometnimi krajevnimi cestami, ki bi bile odlične za trening na smučarskih rolkah, pozimi pa za vadbo smučarskega teka. Možnosti za razvoj vadbenega središča za tek so, a bi potrebovali v bližini kakovosten nastanitveni objekt. Vožnje sme biti največ za eno uro na dan, ker so naši treningi dolgi in naporni.”
Ker imate na voljo le eno strelišče, ste verjetno v slabšem položaju kot reprezentance iz velikih držav ...
“Počasi bi bilo treba iti po poti skokov. Skakalnic je v Sloveniji kar nekaj. Še kakšen biatlonski poligon bi bil dobrodošel, a se zavedam, da biatlon nima takšne tradicije kot skoki in zato tudi ni več objektov. Upam, da se bo to izboljšalo. Moramo pa biti veseli nad tem, da ima tako majhna država, kot je Slovenija, toliko razvitih športov. Seveda je v takšnih razmerah zelo težko zagotoviti več infrastrukture za vse športe, kot jo imamo. Morda bi se dalo še kakšen biatlonski center narediti v območju vojaških strelišč, vendar pa ni preprosto usklajevati vojaških in civilnih potreb.”
Kdaj boste šli spet na sneg?
“Novembra, če bo vreme primerno, kar na Pokljuko. Delavci biatlonskega centra so uskladiščili precejšnjo zalogo lanskega snega. Če bo dovolj mraz, ga bodo takrat lahko hitro razgrnili in obogatili s sveže narejenim tehničnim, včasih pa takrat zapade še naravni. Tako lahko zelo hitro začnemo s snežnim treningom.”
Ali poleti uporabljate dvoransko smučarsko tekaško progo v Planici?
“Včasih za kaj malega. Proga je tam dolga le 800 metrov. Za resen trening tekmovalca v svetovnem pokalu je prekratka in prelahka. Tu in tam nam pride prav za popravljanje tehnike, resno pa nanjo ne moremo računati.”
Kaj pa ledeniki?
“Včasih je bol zanimiv predvsem avstrijski Dachstein, zadnja leta, k0 so poletja vse toplejša in ko smo pri nas uredili tehnično zasneževanje, pa ledeniškega treninga ne izvajam. Ritem pripravljalnih treningov je takšen, da se najprej naredi baza za moč in vzdržljivost. Ko bi proti koncu poletja bilo dobro iti na sneg, so na ledenikih že nevarne ledeniške razpoke in dober trening ni več mogoč.”
Z zdravjem imate kar pogosto težave. Kako se počutite te dni?
“Dobro. Treniram z vso močjo. Pravzaprav poleti nimam nikoli težav, redno se pojavljajo pozimi. Upam, da se bom v prihajajoči sezoni temu končno izognil.”
Kakšni so tekmovalni cilji v novi sezoni?
“Najvišji. Želim biti še boljši kot v prejšnji sezoni in se potegovati za vstop na zmagovalni oder v skupnem seštevku svetovnega pokala. To bo težko, saj se obeta kar 42 tekem in na vseh moraš biti med najboljšimi. Druga priložnost s podobnimi cilji je svetovno prvenstvo.”
