Italijanski prireditelji olimpijskih iger so bolj varčni od predhodnikov

CORTINA D'AMPEZZO > Rusija je pred enajstimi leti po nekaterih ocenah za igre v Sočiju ob Črnem morju vložila neverjetnih 45 milijard evrov, kar je rekorden znesek v zgodovini olimpijskih iger. Tudi naslednja prireditelja iz Južne Koreje in Kitajske sta z vrtoglavimi finančnimi sredstvi močno posegla v preoblikovanje okolice pri izgradnji športne infrastrukture za potrebe iger v letih 2018 in 2022.

Italijanski organizatorji v Milanu, Cortini d'Ampezzo, Bormiu, Anterselvi, Predazzu, Livignu in Veroni med 6. in 22. februarjem prihodnje leto obljubljajo povsem drugačno zgodbo. Že njihovo izhodišče je bilo po zmagoviti kandidaturi 2019, ko so prejeli več glasov od švedskega Stockholma in Aareja, povsem nasprotno od minulih treh gostiteljev ZOI. Kar 90-odstotkov potrebne infrastrukture je bilo že zgrajenih oziroma so potrebovale določene “kozmetične osvežitve.”

Franjo Bobinac, predsednik OKS, meni, da bi bila Slovenija kot športna velesila pripravljena za skupno kandidaturo za izvedbo OI v prihodnje. Ob tem je ocenil, da v olimpijski družini zori razmislek o partnerstvu pri organizaciji iger več držav, ki že imajo ustrezno infrastrukturo.

Zataknilo pa se je predvsem pri stezi za bob, sankanje in skeleton v Cortini d'Ampezzo, ki bo po nenadni odločitvi o gradnji nove infrastrukture predvidoma končana konec marca.

Steza za bob buri duhove

Prav nova ledena steza v osrčju Dolomitov velja za najbolj težavno zgodbo ZOI 2026 in natančno leto dni pred začetkom iger močno buri duhove na Apeninskem polotoku. Izgradnja 1650 metrov dolge steze s 16 ovinki ter zapletenim hladilnim sistemom še vedno ni končana, prireditelji pa zavoljo zdaj že močno razvpitega objekta bijejo pravo bitko z Mednarodnim olimpijskim komitejem (Mok) in okoljevarstvenimi organizacijami.

Rusija je pred enajstimi leti po nekaterih ocenah za igre v Sočiju ob Črnem morju vložila neverjetnih 45 milijard evrov, kar je rekorden znesek v zgodovini olimpijskih iger.

Zmagovita kandidatura Milana in Cortine d'Ampezzo je prvotno vključevala prenovo steze Eugenio Monti, a stara betonska konstrukcija iz leta 1923, ki je zaslovela v filmu o Jamesu Bondu Samo za tvoje oči, se je kmalu izkazala za povsem neprimerno. Na prizorišču preizkušenj v bobu na zimskih olimpijskih igrah 1956 je steza zadnje tekmovanje gostila leta 2008, od tedaj pa je ni uporabna, ker ni v skladu z vse strožjimi okoljskimi in varnostnimi predpisi.

Italijanska vlada odobrila 120 milijonov evrov

Predsednik italijanskega olimpijskega komiteja (Coni) Giovanni Malago je oktobra 2023 v domovini sprožil pravi vihar, ko je zagrozil, da nameravajo tekmovanja v bobu, sankanju in skeletonu prestaviti v drugo državo, kar bi se zgodilo prvič v 102-letni zgodovini zimskih olimpijskih iger.

V celotno zadevo se je nato vmešal italijanski politični vrh, na pobudo podpredsednika vlade Mattea Salvinija je premierka Giorgia Meloni iz “patriotskih razlogov” odobrila 120 milijonov evrov za novo ledeno stezo.

Po tej odločitvi je MOK od prirediteljev ZOI odločno zahteval takoimenovani načrt B, v primeru, da nova steza v Cortini d'Ampezzo zavoljo izjemno kratkih gradbenih rokov ne bo bila končana v predvidenem času. Organizacijski odbor ZOI 2026 se je znašel v določenih težavah, na koncu pa v troboju za nadomestno prizorišče presenetljivo dal prednost več kot 6000 km oddaljenemu ameriškemu Lake Placidu pred avstrijskim Innsbruckom in švicarskim St. Moritzem.

“Odločili smo se za najbolj praktično rešitev,” je v zvezi s tem dejal izvršni direktor organizacijskega odbora ZOI 2026 Andrea Varnier in dodal: “Innsbruck in St. Moritz sta že lani zahtevala našo trdo garancijo, da bi se lotila obnovitvenih del na stezi. Sami smo prepričani, da bo steza v Cortini d'Ampezzo končana v predvidenem roku do konca marca.

Okoljevarstveniki na nogah

Gradnja nove steze za bob je močno razburila tudi lokalne okoljevarstvene organizacije. “To je navadno zapravljanje javnega denarja za betoniranje že tako preveč pozidanega gorskega območja,” je bila kategorična predsednica italijanske podružnice mednarodne komisije za varstvo Alp Vanda Bonardo.

“Bojim se, da bo nova steza za bob v Cortini d'Ampezzo doživela usodo iz Torina. Po zimskih olimpijskih igrah 2006 jo nekaj let kasneje ni uporabljal nihče več (dokončno so jo zaprli 2012), kar ne preseneča, saj se v Italiji s tem športom ukvarja zgolj 50 ljudi,” je pikro dodala Bonardo.

Skupni proračun iger 1,5 milijarde evrov

Preostalih šest prizorišč je leto pred začetkom iger bolj ali manj že pripravljenih, da sprejme več kot 3500 športnikov iz 93 držav, ki se bodo potegovali za 116 kompletov odličij v 16 olimpijskih zimskih športih.

V italijanskem gospodarskem središču Milanu bo poleg preizkušenj v hokeju, umetnostnem in hitrostnem drsanju na sporedu tudi otvoritvena slovesnost na nogometnem stadionu San Siro, ki bo v petek, 6. februarja 2026.

Cortina d'Ampezzo bo poleg zdaj že razvpitih preizkušenj v bobu, sankanju in skeletonu gostila še tekme v alpskem smučanju za ženske in curlingu.

V Bormiu bodo na sporedu preizkušnje v alpskem smučanju za moške in turnem smučanju, Livigno bo gostil tekme v deskanju in smučarskem krosu, Anterselva pa v biatlonu. Predazzo bo prizorišče nordijskih disciplin v skokih, tekih in kombinaciji, v amfiteatru v Veroni pa bo zaključna slovesnost.

Leto dni pred začetkom tekmovanja je odprtih še nekaj zadev, a prireditelji so prepričani, da bodo igre v Milanu in Cortini d'Ampezzo veliko bolj trajnostne kot vse pretekle in vzorčni model za vse naslednje zimske olimpijske igre.

Že zdaj pa je docela jasno, da bodo predvsem bolj racionalne. Po nekaterih ocenah bo proračun iger znašal 1,5 milijarde evrov, kar je “drobiž” v primerjavi z minulimi tremi v Sočiju, Pyeongchangu in Pekingu.

Nižji proračun vodilo za prihodnje organizatorje

Izvedba nizkoproračunskih zimskih iger bi lahko bilo vodilo tudi za organizatorje v prihodnje. Ideja o skupni izvedbi pa med drugim še tli tudi na relaciji Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske Furlanije Julijske krajine.

Slovenija je pred tem že dvakrat neuspešno kandidirala za skupno izvedbo t. i. zimskih iger treh dežel. Najresnejši poskus kandidature je bil za igre 2006, vendar je doslej olimpijske igre v zgodovini pripravil le en organizator. Da bi lahko poskusili z vnovično skupno kandidaturo se v preteklosti nakazali tudi pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Njegov predsednik Franjo Bobinac je oktobra 2023 ocenil, da bi Slovenija “kot športna velesila pripravljena za skupno kandidaturo za izvedbo OI v prihodnje.” Ob tem je ocenil, da v olimpijski družini zori razmislek o partnerstvu pri organizaciji iger več držav, ki že imajo ustrezno infrastrukturo, tako zaradi nižanja stroškov kot trajnostnega vidika in varovanja okolja.