Hrvaška pred koncem
Kolesarjem so na voljo novi kilometri hrvaškega dela Poti zdravja in prijateljstva, speljane po trasi nekdanje ozkotirne železnice. Predstavili so jih minuli konec tedna na dobro organiziranem promocijskem kolesarjenju.
ISTRA> Mednarodni projekt ureditve Parencane, Poti zdravja in prijateljstva, speljane po nekdanji ozkotirni železnici Trst-Poreč, ki je bila v uporabi od leta 1902 do 1935, gre tudi na hrvaški strani h koncu. Ob tej priložnosti je sedem istrskih občin minuli konec tedna pripravilo promocijsko kolesarjenje med Lucijo in Bujami ter med Bujami in Porečem. Sodelovalo je več kot 400 kolesarjev, ki so bili nad prireditvijo navdušeni.
Slovenski odsek Parencane je urejen (in vzdrževan) že nekaj časa, na Hrvaškem pa napovedujejo, da bo njihov del poti urejen v kratkem. Ker vremenske razmere pozimi zagotovo ne bodo tako prijazne, kot so tačas, se je sedem partnerjev mednarodnega projekta, občine Koper, Izola, Piran, Buje, Oprtalj, Vižinada in Poreč, odločilo najpogostejše uporabnike poti povabiti na promocijsko kolesarjenje že sedaj.
V soboto se je tako v Luciji na kolesa zavihtelo 150 kolesarjev, ki so se napotili do Buj in se po 45 prevoženih kilometrih vrnili v Lucijo. V nedeljo je v Bujah kar 400 kolesarjev startalo na pot proti Poreču, ki je večinoma dokončana, stroji pa še niso končali z delom - in zato je policija kolesarsko kolono ob koncu poti pospremila po glavni cesti proti Poreču. Po 65 prevoženih kilometrih so udeležence, s kolesi vred, prepeljali nazaj na start. Kolesarjenje bilo brezplačno, vsak udeleženec je dobil spominsko majico in kozarec, poskrbeli so za obilno pogostitev in zabavo, že sama pot pa je s svojo slikovitostjo kratkočasila.
Parencana je najbolje urejena na slovenskem odseku, na hrvaškem je na nekaterih odsekih primerna zgolj za gorska kolesa, na italijanskem pa je (še) ni.
Ultramaratonec Nevio Santin, kolesarski popotnik z obilnimi izkušnjami, ni zamudil priložnosti, da pogleda, kaj je novega na hrvaškem delu Parencane. “Tudi to je doživetje,” je povedal udeleženec neštevilnih brevetov. “Doslej sem poznal Parencano do Vižinade, naprej pa ne. Tokrat sem ugotavljal, da je del poti pred Bujami, kjer so speljali vodovod, slabše urejen. Na novo je odprt predor pod Grožnjanom, pred Livadami pa je urejen obvoz, tam gradijo nov most. Proga je urejena do Višnjana, v mesecu in pol pa bodo - tako napovedujejo - dela končali in ves hrvaški del bo prevozen v celoti.”
Metod Mezek, tako kot Santin navdušen kolesar (tudi on Ankarančan), je bil po vrnitvi zadovoljen: “Organizacija je bila dobra, družba pa prijetna. Sam sem vajen kolesarjenja po slovenskem delu, kjer je pot lepo urejena. Med mejnim prehodom in Bujami pa je urejena slabše, vozili smo po svežem gramozu. Pot se je vlekla, dodobra nas je pretresla, a vsaj razgled je bil krasen. Ko bo vse urejeno tako, kot napovedujejo, bo to ena lepših evropskih kolesarskih poti.”
Kolesarili so domačini, a tudi številni Hrvati in Slovenci iz notranjosti. Ljubljančana Tamara in Did Mušinovič sta za dogodek izvedela prek spleta in se ga z veseljem udeležila. “Organizacija se je izkazala. Povsod so nas sprejeli prisrčno, okrepčila je bilo na pretek, ponudili so nam kroštole in druge istrske kulinarične posebnosti, sadje, pijačo, v Vižinadi in Bujah nas je dočakala živa glasba. Res je bilo zabavno, še bova prišla na Parencano,” je povedala Ljubljančanka. “Vse je bilo odlično izpeljano, varovali so nas redarji in policisti, edino, kar ni bilo na tej ravni, so bili nekateri odseki, na katerih je bilo kolesarjenje s treking kolesom pretežko - primerno je bilo le za gorce.”
VJ
