Favoritov vsaj pol ducata, odličja pa tri (FOTO)

Kot običajno so nekateri športniki presegli pričakovanja, marsikateri jih niso dosegli, a tradicija osvajanja kolajn od prvega samostojnega nastopa leta 1992 se je nadaljevala tudi v Parizu.

Odpri galerijo

Slovenija je imela pred olimpijskimi igrami (OI) tudi po mnenju tuje stroke nekatere tekmovalce v ožjem krogu favoritov za odličja, morda največ doslej. Vnaprej je bila zlata kolajna pripisana Janji Garnbret, ki jo bomo čez slab mesec pozdravili na tekmi svetovnega pokala v Kopru, pa tudi sicer je pogosto v največjem istrskem kraju. Po slovesu Tine Trstenjak je bila judoistki Andreji Leški odprta pot na OI. Prišla je kot kandidatka za odličje, morda ne zlato, ampak tisti nepozabni torek je bila v kategoriji do 63 kg preprosto razred zase. Ko je v polfinalu izločila domačinko Clarisse Agbegnenou, staro znanko slovenskega juda, je bilo v zraku nekaj velikega.

Samoumevno, ki ni samoumevno

Samoumevna se je zdela tudi medalja Tonija Vodiška, ki v Marseille ni prišel s prepričljivo popotnico, saj njegovi zadnji dosežki niso bili taki, kot si jih je želel. Po izpeljanih sedmih od desetih predvidenih plovov tekmovanja je vodil, dovolj bi mu bila le ena zmaga v finalnih plovih, toda med čakanjem na veter se je tudi zaradi njegovih in napak spremljevalne ekipe zasukalo drugače. Še vedno je bilo dovolj za srebro v novi olimpijski disciplini kajt.

Uvrstitve med deset najboljših od 1992 do danes

> 19 - London 2012

> 17- Atene 2004

> 14 - Pariz 2024, Tokio 2020

> 13 - Rio de Janeiro 2016, Peking 2008

> 11 - Sydney 200, Atlanta 1996

> 10 - Barcelona 1992

Blizu bronastih odličij sta bila še Kristjan Čeh v metu diska in zadnji dan OI tudi moška rokometna reprezentanca, a sta tekmovanje sklenila na nehvaležnem četrtem mestu. Če so rokometaši prijetno presenečenje, je Ptujčan veljal za resnega favorita za odličje. V zadnjih letih je bil vselej med najboljšimi tekmovalci v svoji disciplini. 70 metrov, kolikor je bilo potrebno za zlato odličje, je Čeh doslej v karieri presegel 12-krat. Rokometaši so formo načrtovali za nastop v kvalifikacijah za OI, igre slabo začeli, potem pa zagnali motorje. Zagotovo pa četrto mesto še bolj boli, ko so tako z olimpijskimi prvaki Danci in bronastimi Španci izgubili le za gol razlike.

Prvič v zgodovini je na OI nastopila tudi ena od ženskih ekip, a se rokometašicam ni uspelo uvrstiti med osem najboljših. Obstale so v skupinskem delu po štirih porazih in eni zmagi.

Janja Garnbret, Toni Vodišek in Andreja Leški šele prihajajo v zrela tekmovalna leta in bi morali odličja braniti v Los Angelesu 2028.

Odbojkarji so svoje prvo tekmovanje na OI sklenili na petem mestu. Potem ko so brezhibno končali skupinski del tekmovanja po zmagah proti Kanadi, Srbiji in Franciji, ki je postala olimpijski prvak, so v četrtfinalu izgubili proti brezhibni Poljski. Za njih in rokometaše velja, da jih čaka menjava generacij, odbojkarje pa morda nov selektor, saj je Gheorgheju Cretuju potekla pogodba.

Slovensko plavanje se je vrnilo med finaliste OI

Med uvrstitvami, ki presegajo pričakovanja, velja izpostaviti šesto mesto Neže Klančar na 50 m prosto v bazenu. To je bila šele druga slovenska uvrstitev v finale OI v tej bazični športni disciplini po srebru Sare Isaković v Pekingu pred 16 leti. 25-letne Ljubljančanka je na 50 m prosto trikrat popravila državni rekord. Najboljšo znamko je pomaknila kar 35 stotink sekunde nižje.

Pričakovanja je presegla tudi Jekaterina Vedenejeva v ritmični gimnastiki, ki je v mnogoboju prav tako osvojila šesto mesto, za kolajno pa zaostala nekaj več kot štiri točke.

V boju za kolajne je bila nekaj časa golfistka Pia Babnik, končala pa je na 22. mestu- Do boja za odličja jo je oddaljila predvsem 15. luknja tretji dan turnirja, ko je zgolj tam par luknje presegla za štiri udarce. Za bronom je nato zaostala šest udarcev.

V kajaku uvrstitve splavale po vodi po sodniških odločitvah

V deseterico so se v Parizu uvrstili še kajakašica Eva Terčelj v slalomu na divjih vodah s sedmim mestom, Jan Tratnik na cestni dirki kolesarjev z osmim (v danih razmerah je dosegel svoj maksimum) in presenetljivo tudi Eva Alina Hočevar z devetim mestom v kanuju na divjih vodah. Predvsem v kajakaškem slalomu na divjih vodah je bilo tudi precej razočaranja. Tako Benjamin Savšek, olimpijski prvak iz Tokia, kot Peter Kauzer, olimpijski podprvak iz Ria, sta zaradi togih pravil in nezmožnosti pritožbe po kaznih ostala brez visoke uvrstitve.

Med slovenskimi razočaranji atleti

Razočarala je predvsem atletska reprezentanca. Čeha smo že omenili, Tina Šutej pa kot dobitnica kolajn v skoku s palico ni skočila dovolj visoko, da bi prišla višje od 19. mesta. Daleč od finala je bila tudi Anita Horvat, ki na OI v svoji novi paradni disciplini na 800 m ni dosegla nič posebnega z 28. mestom. Pri namiznem tenisu sta sicer tako Darko Jorgić kot Deni Kožul preskočila prvo oviro med posamezniki, kasneje pa je Jorgić igral v osmini finala, a zaostal za četrtfinalom iz Tokia. Izgubil je proti istemu tekmecu kot pred tremi leti.

Posebnega presežka ni bilo niti pri ostalem delu jadranja, športnem plezanju, in tudi judu, kot enem najbolje zastopanih športov, z izjemo šampionke Leškijeve.

Veslača sta opravila, kar sta v tem trenutku sposobna, slovensko veslanje je žal svetlobna leta daleč od časov, ko je domov nosilo odličja. Pričakovanja bi bila višja tudi v kolesarstvu, če bi se za nastop odločil najboljši kolesar na svetu Tadej Pogačar. Nastop je uradno odpovedal zaradi utrujenosti, pozneje pa je prek tujih medijev postalo jasno, da je šlo tudi za užaljenost, ker med potnicami na igre ni bilo njegove zaročenke Urške Žigart, trenutno najboljše slovenske kolesarke v svetovni seriji.

Bera medalj je od osamosvojitve pri skupni številki 31, pri čemer se bodo igre v Parizu zavoljo dveh medalj najžlahtnejšega leska uvrstile na drugo mesto med poletnimi igrami za Tokiem pred tremi leti, kjer je Slovenija osvojila tri zlate kolajne. Več medalj na poletnih igrah je Slovenija sicer osvojila v Riu in Pekingu, s po petimi osvojenimi odličji, a obakrat zgolj s po eno zlato. Po štiri odličja pa so slovenski športniki prinesli domov tudi z iger v Londonu 2012 in Atenah 2004.

Bodo veterani vztrajali?

Po koncu vsakih olimpijskih iger se začenjajo pojavljati ugibanja, koga bomo pod olimpijskimi krogi še videli čez štiri leta. Nekateri tekmovalci se zdijo kot olimpijski inventar, saj so v svojih disciplinah domala nepremagljivi, za druge velja, da bodo imeli pri lovu iz cikla v cikel zahtevnejših olimpijskih norm tekmece približno svoje ravni, spet tretji pa so v letih, ko morajo resno razmišljati, ali še zmorejo potegniti v še en olimpijski cikel. Rokometna in odbojkarska vrsta bosta neizbežno deležni pomlajevanja, a ekipam v igrah z žogo se je na OI zelo težko prebiti. Vsaj za Petra Kauzerja se pri 40 letih slovo zdi dokončno, Benjamin Savšek bo pri 37 letih menda še vztrajal. Za zdaj je jasno le, da se po četrti olimpijadi poslavlja jadralka Tina Mrak, ki je tokrat nastopila v mešanem razredu 470, saj so delitev na moške in ženske čolne po Tokiu 2020 opustili. Tudi za Tanjo Žakelj je bil pri 35 letih četrti olimpijski nastop zelo verjetno zadnji, pa tudi Jan Tratnik pri 34 letih ni več med najmlajšimi. To pa ne velja za dobitnike odličij. Janja Garnbret, Toni Vodišek in Andreja Leški bi jih morali braniti tudi v Los Angelesu.

---