Erik Ferfolja je svetovni prvak zveze IBFF

KORITA NA KRASU > Erik Ferfolja pravi, da bi rad postal trener fitnesa. “V tem svetu se dobro znajdem in rad bi svoje znanje predajal drugim,” je dejal Ferfolja, ki v fitnesu trenira že od dvajsetega leta starosti, torej že četrt stoletja. “Rad imam tak stil življenja, nenehno se izobražujem glede zdrave prehrane, pa vadbe z utežmi, funkcionalne vadbe in tako dalje,” pravi Erik. V tekmovalni svet ga je vpeljal prijatelj Tomaž Kok, ki je tudi Erikov osebni trener. “Pred tremi leti mi je svetoval, naj poskusim in tako je tudi bilo. Tudi on je tekmoval in zelo dobro pozna bodibildersko okolje. Ker sem perfekcionist, sem malce premislil, začrtal pot in se odločil preizkusiti.”

Ferfolja je letos prvič tekmoval v bolj resnih in zahtevnih bodibilding kategorijah. “Še lani sem nastopal na manj pomembnih tekmah, na katerih mišic na nogah sploh niso upoštevali, ampak so ocenili le zgornji del telesa. Letos pa je bilo povsem drugače.”

Erik Ferfolja

bodibilder

“Treniram štirikrat do petkrat tedensko. Ne več, saj je treba telo in mišice regenerirati. Pri prehrani sem zelo discipliniran. Ne jem neumnosti, sladkarij, omak. Izjemno pomembni so zadnji meseci pred tekmo.”

Pri bodibildingu je hrana izjemno pomembna. Morda še bolj kot sam trening. “Treniram štirikrat do petkrat tedensko. Ne več, saj je treba telo in mišice regenerirati. Pri prehrani sem zelo discipliniran. Ne jem neumnosti, sladkarij, omak. Izjemno pomembni so zadnji meseci pred tekmo. Letos sem tekmoval oktobra in s 1. julijem sem konkretno začel nižati kalorije. Zadnji tedni so bili zelo trdi, saj sploh nisem jedel ogljikovih hidratov, ampak samo beljakovine (belo in rdeče meso, jajca, ribe, sirotko) ter zelenjavo. Bilo je kar težko, a drugače ne gre. To je velik šok za telo, glava tega ni vajena.”

Zakaj pa je Erik izbral Gorico kot lokacijo za svoje treninge? “Luka Filipič, lastnik fitnesa Sport&Fit v Gorici, je bil velik prijatelj mojega brata. Jaz sem kar nekaj let živel in treniral v Ljubljani. Ko pa sem se vrnil domov, sem se odločil za fitnes v Gorici. Tam trenira tudi precej Slovencev. Goriški fitnes je pisan na kožo bodibilderjem, saj je tudi Luka tekmovalec,” pravi Erik, ki je tudi spregovoril o dopingu v tem športu. “Žal obstaja. Nekateri imajo povsem napačno predstavo, kako se to gre. Predvsem mlajši tekmovalci bi radi do uspeha po bližnjicah. A to ni to, protidopinških kontrol pa ni veliko,” dodaja.

Erik Ferfolja si je po zadnjih tekmovanjih vzel poldrugo leto premora. “Pravzaprav ne bom tekmoval, treniral pa bom na polno, saj bi rad dodatno zgradil nekaj mišične mase, do katere pa se ne pride kar čez noč. Nujno je dolgoročno načrtovanje,” je še dodal Erik. Trenutno je njegova teža okroglih 100 kilogramov, pred tekmovanjem se je tehtnica ustavila pri 90 kilogramih.

Erik je bil v mladih letih športni plesalec. “To pa mi zdaj zelo pomaga pri tako imenovanem 'stage presentation', se pravi pri predstavitvi na odru, ko je treba pozirati in pokazati vse mišice. Tu lahko pri točkovanju naredim veliko razliko, marsikdo pa zaide v težave. Z lahkotnim poziranjem moraš predstaviti svoje telo in navdušiti žirijo ter publiko. Sploh ne smeš delovati kot robot. Gibi morajo biti harmonični,” zaključuje Erik.

Jan Grgič, Primorski dnevnik