Dvoboj sosedov ob Jadranu

POZNANJ, GDANSK > Uvodni predstavi sta našima sosedama vlili precej optimizma. Popotnica na prvenstvo stare celine je bila pri enih in drugih vse prej kot dobra. Italijane so pretresale afere z dogovarjanjem izidov, Hrvaško poškodbe in nezaupanje javnosti. Uvodna tekma neredko kroji razpoloženje v in okoli reprezentance, zato se izbrane vrste, ki hočejo dokazati skeptikom, da se motijo, še toliko bolj osredotočene in motivirane. Tovrstna ugotovitev velja tako za Hrvaško kot za Italijo.

90 minut resnice

Danes ju čaka tekma resnice v vseh pogledih. Poraženi lahko začne že pospravljati kovčke. Na lestvici sicer bolje kaže Hrvatom, ki so v prvem krogu vknjižili zmago proti Irski, a utegne biti osvojena točka Italijanov proti Špancem v perspektivi boja za prvi dve mesti in četrtfinale še bistveno bolj pomembna. V zadnjem krogu se bodo azzurri namreč pomerili z Irsko, ki jo drevi čaka večerni obračun s Španijo. V irskem slovarju besede predaja seveda ne poznajo, a borbeni duh in nepopustljivost bosta proti aktualnim evropskim in svetovnim prvakom premalo. Izbranci Giovannija Trapattonija so se na prvi tekmi s Hrvaško bržkone otresli vidne tekmovalne treme in v nadaljevanju prvenstva ne bodo imeli česa izgubiti.

Španci? Remi z Italijani jih še zdaleč ni iztiril. Bolj obremenjuje neposredne tekmece, ki upajo, da jih bodo nadomestili na prestolu. Pod drobnogledom se je znašel Vicente Del Bosque, ki je Italijane napadel brez napadalcev. O (ne)pravilnem taktičnem izboru je bilo prelitega velikega črnila, a mirni in preudarni mož, ki je s svojimi trenerskimi prijemi pustil pečat že v kraljevem klubu, se ne pusti motiti in gre svojo pot. Ne pozabimo: na SP leta 2010 je Španija izgubila uvodno tekmo s Švico, potem pa je šla do konca. Del Bosque bo že na tekmi z Irsko premešal postavo; vprašanje je le, ali bo napadalca aktiviral od začetka ali šele v zadnji tretjini tekme, ko se običajno ponuja več manevrskega prostora. Izrazitega strelca bo v turnirskem sistemu gotovo potreboval: na EP leta 2008 je bil to Fernando Torres, dve leti kasneje David Villa. Je na Poljskem in v Ukrajini spet napočil čas za Torresa, ki se je v Chelseaju (tako kot Andrej Ševčenko) izgubil? El Niño sicer prihaja v priložnosti, a žoga preprosto noče v mrežo. Napadalci pa živijo od zadetkov, zato ga tudi španski selektor tenkočutno pošilja v igro v nadaljevanju tekme.

Hrvati so na prvi tekmi učinkovito rešili tovrstne težave. V polno sta zadela oba napadalca iz prve postave Mario Mandžukić (dvakrat) in Ivica Jelavić, zato so hrvaški navijači hitro pozabili na polemike, ki jih je sprožil Ivica Olić. Neutrudnega slavonskega napadalca je selektor Slaven Bilić teden dni pred začetkom EP črtal z reprezentančnega seznama zaradi poškodbe, ki pa, kot se je izkazalo, ni tako težka. Olić, ki je z zadetkom potopil Italijane na svetovnem prvenstvu leta 2002, je sporočil, da bi bil nared že za drugo tekmo. Zmaga na prvi tekmi in strelsko razpoloženje napadalcev sta hitro pogasila iskro, ki bi lahko zanetila ogenj v hrvaškem taboru.

V napadu z dvema?

Italija je ob Hrvaški in Ukrajini ena redkih reprezentanc na tem EP, ki igra z dvema klasičnima napadalcema. Antonio Cassano in Mario Balotelli sta proti Špancem sicer prihajala v priložnosti, a naposled je v polno zadel serijski strelec iz Udineseja Antonio Di Natale, ki je izrabil že prvo filigransko natančno podajo Andree Pirla. Je Di Natale zgolj džoker ali si zasluži mesto v prvi enajsterici namesto nestanovitnega Balotellija, se sprašujejo italijanski komentatorji, ki so imeli veliko povedati tudi na račun “zaprašenega” igralnega modela s tremi branilci.

In kaj pravi statistika? Ta je na strani Hrvaške, ki je bila v uradnih medsebojnih dvobojih uspešnejša (zmaga in poraz) v kvalifikacijah za EP leta 1996 in na SP leta 2002, ko je slavila z 2:1. Z Bilićem na klopi pa je Hrvaška zmagala tudi na zadnji prijateljski tekmi pred šestimi leti.

ALEŠ SORTA

Mario Mandžukić (levo) in Nikica Jelavić (desno) sta v prvem krogu torpedirala Irce Reuters