Domači Vikingi, danska pravljica in slovenski preporod

NOVA GORICA > Razvoj dogodkov v skupinah D, E in F bodo torej s posebno pozornostjo pospremili slovenski privrženci. V prvi vrsti seveda zaradi učinka izbrancev Ljubomirja Vranješa, ki bi se v primeru napredovanja v drugem skupinskem delu soočili s prvouvrščenima ekipama iz skupin D in E, kjer so tudi tri potencialne slovenske tekmice v boju za uvrstitev v olimpijske kvalifikacije.

Skupina A

Francija in Norveška sta seveda izrazita favorita za prvi dve mesti v skupini. Francija je najbolj zaznamovala rokometno ero in je kljub postopni menjavi rodov vselej v najožjem krogu kandidatov za odličja. Norvežani so reprezentanca, ki jo v zadnjih štirih letih občudujejo privrženci atraktivnega rokometa. Za povrh je nadvse uspešna. Dvakrat zapored se je prebila v finale svetovnega prvenstva. Uvodni skupinski del bo odigrala doma, ravno prav, da bo ogrela rokometno ozračje pred množično selitvijo navijačev v sosednjo Švedsko.

Skupina D (Trondheim):

> Francija

> Norveška

> Portugalska

> Bosna in Hercegovina

V Trondheimu ne bo manjkalo simbolike. Nesporni vladar rokometnih igrišč v preteklih 15 letih Nikola Karabatić bi lahko predal rokometno žezlo svojemu nasledniku in klubskemu soigralcu pri Paris Saint-Germainu Sandru Sagosnu. Kam bosta rokometna asa popeljala svoji reprezentanci, pa bo seveda odvisno od podpore soigralcev. Karabatić ima še vedno veliko težo, tako na igrišču kot ob njem, kjer bo podaljšana roka Didierja Dinarta. Kentin Mahe je sicer poškodovan, a francoski nabor je dovolj širok.

Karabatić je osrednja figura, ki bo usmerjal mlade sile. Med njimi je tudi Melvyn Richardson, sin Jacksona Richardsona, na prelomu tisočletja najboljšega rokometaša na svetu. Ključ pa seveda leži v (francoski) obrambi in po malem tudi v poletnem rokometnem vrhuncu. V letu, ko so bile na sporedu olimpijske igre, francoski rokometaši nikdar niso blesteli na prvenstvih stare celine.

Skupina E (Malmö):

> Danska

> Madžarska

> Islandija

> Rusija

Za Norvežane doma gotovo ne bo preračunljivosti, ne nazadnje medalje z evropskega prvenstva (EP) še nimajo. Selektorja Christiana Bergeja vendarle še najbolj skrbi zdravstveni karton. Norveška nima takšnega nabora rokometašev kot, denimo, Francija. Vsak manjkajoči člen se pozna. Norveški Vikingi bodo tako gotovo pogrešali nepopustljivega borca na črti, prekaljenega Bjarteja Myrhola.

Podobno boleča ali skoraj nenadomestljiva je za Portugalce izguba najboljšega ostrostrelca Gilberta Duarteja, ki je nosil tudi dres Barcelone. Selektor Paulo Ferreira se bo v odsotnosti levega zunanjega rokometaša Montpellerja zanašal na jedro igralcev, ki igrajo za Porto in Sporting v ligi prvakov. Morda tudi na uigranost napadalnih akcij 7:6, kjer bi lahko ena ključnih vlog pripadla kapetanu Thiagu Rochi. Bi lahko na ta način za uvod presenetil Francoze, kot jih je v kvalifikacijah za EP?

Skupina F (Göteborg):

> Švedska

> Slovenija

> Švica

> Poljska

Scenarij je malo verjeten, tako kot so neznatne možnosti, da bi Bosna in Hercegovina prekrižala načrte komu od favoritov. Na severu bi lahko bila deležna podpore izseljencev, a reprezentančna popotnica je slaba. Zaradi pajčevine v blagajni rokometne zveze so bile vprašljive celo priprave na krstno EP. Selektor Bilal Suman se bo zanašal predvsem na učinek dvojčkov Burić, ki sta pustila pečat tudi v Velenju. Benjamin čuva vrata Flensburga, Senjamin pa se bori na črti v vrstah Nantesa.

Skupina D

V skupini D bi v boju za napredovanje stavili na Dance, ki pa se tudi ne bodo kar sprehodili do primata v skupini. Lov na drugo mesto, ki prinaša uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja, pa je še povsem odprt. Obeta se ogorčen troboj med Madžarsko, Rusijo in Islandijo. Le ena od teh treh ekip bo po prvem skupinskem delu ostala v igri za še dve prosti mesti v olimpijskih kvalifikacijah, na katere računa tudi Slovenija.

Danci so kot aktualni svetovni in olimpijski prvaki seveda veliki favoriti skupine. Ne nazadnje se bodo na Švedskem zaradi navijaške podpore počutili kot doma. Ne gre pozabiti, da so se Danci v olimpijskih letih 2008 in 2012 že okitili z naslovoma evropskega prvaka. Zdaj pa se jim ponuja imenitna priložnost, da bi si vsaj do olimpijskih iger v Tokiu prilastili vse tri reprezentančne naslove z velikih tekmovanj, kar je doslej uspelo le Francozom. Mikkel Hansen in druščina ne bodo hoteli zamuditi srečanja z zgodovino, pa čeprav jih čaka še poletni vrhunec na Japonskem. Ne gre pozabiti, da so si izbranci Nikolaja Jakobsna, ki bo na EP pogrešal krožnega napadalca Henrika Tofta Hansna, kot edina evropska reprezentanca že priigrali olimpijsko vozovnico.

Tokio je seveda želja tudi preostalih treh moštev v skupini. V najboljšem primeru se bo uresničila eni. Madžari imajo v Veszpremu in Szegedu eno najmočnejših klubskih navez v Evropi, a glavne vloge na igrišču in klopi imajo tujci. Reprezentanca se sicer uvršča na velika tekmovanja, a njen učinek je zlasti na EP zanemarljiv. Morda pa se bo kaj spremenilo z imenovanjem domačega trenerja Istvana Gulyasa za selektorja, ki pa se bo moral soočiti z bolečo izgubo. Zaradi poškodbe bosta manjkala kapetan in dirigent napadalnega orkestra, sicer celjski znanec Mate Lekai, kot tudi udarni strelec Richard Bodo. Ciniki bodo bržkone dejali, da je madžarska klop ta čas močnejša. Gulyasu naj bi namreč svetovala Laszlo Nagy in Chema Rodriguez.

V tem pogledu tudi Rusi ne zaostajajo. Za selektorjem Edvardom Kokšarovom je sijajna igralska kariera, trenerski profil pa še brusi. To jesen je začasno prevzel tudi glavno trenersko vlogo pri Vardarju, kar bi lahko bila reprezentančna primerjalna prednost. Za aktualnega evropskega prvaka namreč igrajo Pavel Atman, Sergej Harbok, Hleb Kalaraš, Danijel Šiškarev in Timur Dibirov. Slaba novica je, da jih je kar nekaj načetih. Sicer pa večina preostalih reprezentantov igra v domačih klubih, ki so podobno kot reprezentanca v zadnjem desetletju daleč od evropskega vrha.

Svojevrstni rokometni fenomen je Islandija. Če bi upoštevali zgolj strokovni del, bi bila vselej v najožjem krogu kandidatov za evropski ali svetovni naslov. Islandski trenerji in selektorji so v zadnjem desetletju posebej v modi. Eden najbolj priznanih je Gudmundur Gudmundsson, ki se je leta 2016 v Riu z Danci zavihtel na olimpijski prestol. To bo njegov tretji mandat na klopi Islandije, ki jo je v obdobju med letoma 2008 in 2012 popeljal do brona na EP in srebra na olimpijskih igrah. Od nosilcev tedanjih uspehov se bo lahko zanesel na Valurja Sigurdssona in predvsem na Arona Palmarssona, ki drži ključ islandskega napada. Sicer pa se nadeja, da bodo mlade moči čim prej dozorele.

Skupina E

Slovenska skupina ponuja kar nekaj zanimivih iztočnic. Če nič drugega, se bo na Švedskem kot doma počutil Ljubomir Vranješ. Morda je tudi ta podatek pretehtal pri izbiri novega slovenskega selektorja, ki je bil ustoličen slab mesec pred začetkom EP. Ali gre za dobro ali slabo potezo, bo pokazal razvoj dogodkov na zaključnem turnirju. Za spodbudo slovenskim navijačem, ki so si seveda želeli reprezentanco spremljati v Avstriji, velja, da si je Slovenija uvrstitev na zadnje olimpijske igre izborila prav na Švedskem.

Gostitelji so tokrat v vlogi papirnatega favorita skupine. Ne nazadnje so osvojili srebrno medaljo na zadnjem EP, kjer je bil Jim Gottfridsson izbran za najkoristnejšega rokometaša zaključnega turnirja. Pozitiven rezultatski trend pod selektorsko taktirko Islandca Kristjana Andressona pa so potrdili tudi na zadnjem svetovnem prvenstvu (SP), ko so osvojili peto mesto.

Nasprotno velja za Poljake, ki so po zadnjih olimpijskih igrah naredili kar nekaj vzvratnih korakov. Na SP leta 2017, ko je bila Slovenija bronasta, so imeli obrobno vlogo, nato pa se jim ni uspelo prebiti na sledeča EP in SP. Tudi v zadnjih kvalifikacijah so bili vse prej kot prepričljivi. Uroš Zorman je gotovo seznanjen tudi z utripom v reprezentanci, v kateri so se v zadnjih treh letih izmenjali štirje selektorji. Na Švedsko jih je naposled popeljal Patryk Rombal. Največjo veljavo ima krožni napadalec Paris Saint-Germaina Kamil Syprzak, ki je sodeloval tudi v zadnjih uspehih poljske reprezentance, katere nepogrešljiv del je bil čuvaj mreže Slawomir Szmal. Zdaj opravlja vlogo trenerja vratarjev v reprezentanci, kjer imata nosilno vlogo, Mateusz Kornecki in Adam Morawski. Prvi brani barve Kielc, drugi Wisle, sicer pa večina poljskih reprezentantov igra v domačem prvenstvu.

Tudi na papirju najšibkejša reprezentanca v skupini, Švica, s katero se je Slovenija pomerila v kvalifikacijah za EP 2018, ni neznanka. Udarno moč zasedbe Michaela Suterja pooseblja najboljšo strelec kvalifikacij Andy Schmid. Sicer pa ima v zasedbi še nekaj obetavnih posameznikov, s katerimi je Suter sodeloval že v mlajših reprezentančnih selekcijah. Starejšim ljubiteljem rokometa je najbolj znan priimek Portner. Oče Zlatko je zabijal zadetke za Metaloplastiko in jugoslovansko reprezentanco v osemdesetih letih, sin Nikola pa jih preprečuje. V vratih Montpellierja je leta 2018 osvojil ligo prvakov.