Borut Mačkovšek: “Če bi nas sreča le malo pobožala”

CELJE > Slovenski rokometaši so sredi sklepnih priprav na olimpijski nastop, jutri se bodo spet zbrali v Kranjski Gori in do odhoda v Pariz pilili formo na igrišču. “Glede na to, da smo dva tedna namenjali samo fizični pripravi, na prijateljskih preizkusih niti nismo pričakovali tako dobre igre. Seveda vedno želiš zmagati, čeprav nam je selektor rekel, da ga rezultat ne zanima. Bilo je nekaj napak v obrambi in napadu, ampak glede na to, kako malo smo trenirali z žogo, slika ni slaba. Čakata nas še zadnja dva tedna priprav, v katerih se bomo več posvečali rokometu in taktiki,” je po pregledni tekmi z Egiptom v Celju (27:27) povedal Borut Mačkovšek. Nekaj dni zatem je Slovenija gostovala v Gyõru in z Madžarsko izgubila s 25:29). Mačkovšek je bil na prvi tekmi v napadu bolj zadržan, za strele z razdalje se ni odločal, kot da bi se hranil za čase, ko bo šlo zares. Od 27. julija dalje ... “Nisem ‘šparal’, ampak bila je prva tekma po kar dolgem času. Tudi to bo prišlo s treningi, ker do tekme z Egiptom nismo nič streljali. Za to me ne skrbi,” je odvrnil Mačkovšek in zagotovil, da razlogov za skrbi ne prinašajo niti tisti njegovi ledeni obkladki na kolenih, ki jih obloži po napornih treningih, najbrž tudi tekmah: “Ne samo, da ni skrbi, rekel bom, da je stanje boljše v primerjavi s prej, malo mi je pomagal obisk zdravnika Barcelone. Ni neboleče, ampak za olimpijske igre se zdrži.” No, na drugi tekmi na Madžarskem je vendarle že prispevala tudi štiri zadetke v mrežo gostiteljev.

Končati s kolajno bi bilo sanjsko

Zanj bodo to prve v karieri, saj mu je olimpijske sanje v Riu vzela poškodba, zato se Pariza neizmerno veseli. “Glede na to, da je to moja zadnja akcija v slovenskem dresu, še toliko bolj. To je zadnje tekmovanje, ki ga bom odigral s to ekipo, zato si še toliko bolj želim uspeha. Če bi nam uspelo domov prinesti kolajno, bi bilo sanjsko. Če bi nas le še sreča malo pobožala, ob tem ko bi odigrali kot na zadnjem evropskem prvenstvu, lahko ciljamo visoko in presenetimo vsakogar,” je z velikimi ambicijami postregel Mačkovšek.

Borut Mačkovšek

rojen: 11. 9. 1992 v Kopru

višina: 204 cm

teža: 104 kg

discipline na OI: rokomet

igralno mesto: levi zunanji

trenutni klub: Pick Szeged (Madžarska)

pretekli klubi: Celje Pivovarna Laško, Maribor Branik, Al Sadd, Hannover, Dinamo Minsk, Montpellier, Eisenach, Veszprem

A preden smo nadaljevali s tem, smo se morali ustaviti pri njegovi napovedi reprezentančne upokojitve. Glede na to, da jih bo septembra dopolnil šele 32 ali več kot osem let - oziroma dva olimpijska cikla - manj od Nikole Karabatića, ki se bo upokojil po Parizu, se odločitev zdi kar malo preuranjena. “Nisem star, ampak imam težave s hrbtom, obema kolenoma … Ne vem, če bi mi telo dopustilo, da bi šel še pozimi na svetovno prvenstvo, potem ko že to poletje praktično ne bo časa za počitek. Če bi bil popolnoma zdrav, bi gotovo nadaljeval, saj rad igram za Slovenijo. Ampak telo pravi drugače,” je pojasnil rokometaš, ki je na prvem velikem tekmovanju za Slovenijo nastopil pred 12 leti pod vodstvom Borisa Denića na Euru v Srbiji.

Uspeh kariere na SP v Franciji

Največji uspeh je dosegel v Franciji januarja 2017 z bronom na svetovnem prvenstvu. No, zdaj očitno pogleduje proti podobnemu oziroma še precej večjemu podvigu. Skupina s Španijo, Hrvaško, Švedsko, Nemčijo in Japonsko bo peklensko težka. Začenši (27. julija ob 9. uri) s Španci, ki so bili na olimpijskih kvalifikacijah boljši za 10, a … “Sva se z Bombačem malo hecala in sem mu rekel, da če smo že morali dobiti termin ob deveti uri zjutraj, je najbolje, da smo ga dobili proti Špancem. V ekipi imam Španca, vem, kakšna je njihova kultura, kako živijo. Zjutraj bi vsi radi malo dlje spali, tako da je to lahko naš adut,” verjame eden od Primorcev pod Zormanovo streho. Hm, pa niso Primorci - če kdo na sončni strani Alp - malce podobni Špancem? “Odkar imam otroke, se ne zbujam več tako pozno, tako da me zgodnja ura ne moti,” je odvrnil član Picka iz Szegeda.

Hrabri ga tudi pogled po slovenski slačilnici. “Ekipa je v tem trenutku najboljša, kar jih imamo. Tudi (Tilen) Strmljan, Mitja (Janc) in (Tadej) Kljun so dobri igralci, ampak oni so še mladi, lahko gredo še na tri olimpijske igre. Jaz bi rekel, da se je selektor odločil prav, ko je sestavil tako ekipo,” je Urošu Zormanu dvignil palec Borut Mačkovšek, ki upa, da bo imel v Parizu čas podpreti tudi druge slovenske športnike, saj je ljubitelj vseh športov: “Če bomo imeli možnost pogledati naše odbojkarje ali kogarkoli drugega od slovenskih športnikov, sem prvi, ki bom šel podpret vsakogar. Rad si namreč ogledam vse športe.” EK