Bodo zimske igre ostale brez identitete?

• Johan Eliasch, predsednik Mednarodne smučarske in deskarske zveze (Fis), je tako po poročanju tujih tiskovnih agencij konec decembra opozoril, da izzivi, s katerimi se soočajo gostitelji, odražajo predvsem globlje strukturne pritiske na zimske športe. Ker se bodo igre začele 6. februarja, je Eliasch dejal, da tehnične težave, ki so prizadele več prizorišč, niso posledica pomanjkljivosti lokalnih organizacijskih odborov, temveč so povezane z zamudami pri sproščanju vladnih sredstev.

“Vidimo, da imajo nekatera prizorišča tehnične težave. Ne gre za organizacijske odbore, ampak za zastoje pri financiranju italijanske vlade,” je še eno od težav izpostavil Eliasch in dodal, da “se zdaj oblasti trudijo, da bo vse pripravljeno pravočasno.”

Proga Olympia delle Tofane, na kateri bosta olimpijska smuka in super G.

Foto: Andreja Vetrih Humar

Največ težav v Livignu

Največ težav na prizoriščih v zadnjem obdobju je bilo v snežnem parku Livigno. Da bi ga prekrili z dovolj debelo snežno odejo ter ustvarili atrakcije za skoke in proge, na katerih bodo potekala tekmovanja v deskanju na snegu in smučanju prostega sloga, morajo organizatorji proizvesti velike količine tehničnega snega. Vodo za snežne topove zajemajo iz rezervoarja Monte Sponda na pobočju hriba s prostornino 203.000 kubičnih metrov. Gradnjo vodnega zajetja, ki je stala 21,7 milijona evrov, so končali konec novembra in sredi decembra prvič zagnali snežne topove. Pri tem so imeli precej težav, ki pa so jih po navedbah organizatorjev potem odpravili.

Podsekretar predsedstva sveta ministrov za OI Alessandro Morelli je povedal, da delujejo dodatni snežni topovi. Dejal je, da se je sistem po več dneh zaskrbljenosti zaradi zamud, ki jih je povzročala tehnična napaka pri proizvodnji snega, vrnil v normalno delovanje. Posledično urnik dobave snega poteka po načrtih.

Proizvodnja umetnega snega se je izkazala za eno najbolj perečih skrbi tudi na drugih prizoriščih na severni Italiji. Na delih smučarske proge v Bormiu primanjkuje snega, ker so visoke temperature omejile zasneževanje na nočne ure.

Trenutno vedo, da oprema za zasneževanje deluje, na roke jim gre hladna fronta, ki je zadnje dni vendarle prispela tudi v Alpe. Poleg neposrednih operativnih težav razmere v Italiji izpostavljajo širše izzive, s katerimi se soočajo zimski športi, vključno z naraščajočimi stroški, podnebnimi spremembami in dolgoročno trajnostjo olimpijske infrastrukture.

O modelu izbire gostiteljev iger

Že nekaj časa strokovnjaki in okoljevarstveniki opozarjajo, da se milijarde evrov porabijo za infrastrukturo, ki je po igrah pogosto premalo izkoriščena. Prav tako menijo, da bi podnebne spremembe lahko predstavljale eksistenčno grožnjo zimskim športom, če modelov izbire gostiteljev OI ne bodo reformirali. Vse resnejša so razmišljanja, da naj bi zimske OI potekale le na nekaj prizoriščih, kjer bi jih prirejali v cikličnih krogih.

Priprave na OI tako potekajo v širšem kontekstu političnih in upravljalskih razprav znotraj olimpijskega gibanja, vključno z morebitno ponovno vključitvijo ruskih in beloruskih športnikov v mednarodna tekmovanja. Nacionalni olimpijski komiteji iz baltskih držav nasprotujejo vsakršni sprostitvi omejitev, ki bi ruskim ali beloruskim športnikom omogočile tekmovanje pod njihovimi nacionalnimi zastavami, medtem ko vojna v Ukrajini traja.

Številni, med njimi je tudi Eliasch, nasprotujejo tudi širitvi prihodnjih zimskih iger na discipline, ki so tradicionalno povezane s poletnimi športi. “Naše stališče je, da se moramo osredotočiti na izboljšanje obstoječega tekmovanja in sporeda, ne pa na dodajanje tekmovanj, s tem namreč tudi povečujemo stroške,” je dejal Eliasch.

Predsednica Mednarodnega olimpijskega komiteja Kirsty Coventry, zanjo bodo OI v Italiji prve v tej vlogi, je ustanovila delovno skupino, ki bo preučila morebitno vključitev nekaterih tekmovanj, kot sta tek kros in ciklokros na zimske igre 2030 v Franciji. Odločitev naj bi bila sprejeta junija letos. “Gledati moramo na kakovost, ne na količino. Potrebujemo najboljše športnike, najboljše formate in najboljše športe. Če zimske OI postanejo nekakšna združba športov, ki se jih sicer lahko izvaja pozimi, postanejo drugačna vrsta zimskih OI, bile bi brez izrazite identitete. Izgubile bi veljavo,” meni Johan Eliasch, predsednik Fisa.

“V olimpijski listini piše, da so zimski športi tisti, ki se dogajajo na snegu in ledu. A tek po snegu v resnici ni zimski šport,” je pojasnil Eliasch.