Bo Kek šel po nasvete h Glihi?

PRIŠTINA > Kosovska zgodovina je, kar zadeva članstvo v evropski in svetovni nogometni zvezi, sorazmerno kratka. Logično, v krvavem razpadu nekdanje Jugoslavije je bivša avtonomna pokrajina leta 2008 kot zadnja razglasila neodvisnost in dobila priznanje v dobršnem delu mednarodne skupnosti. Za sprejetje v nogometne kroge je potrebovala še nekaj časa. Premierno se je udeležila kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo (SP) 2018 v Rusiji.

Prvo reprezentančno zmago je Kosovo zabeležilo v Gruziji septembra 2021, ko se je že igralo za mundial v Katarju. To bodo torej tretje kvalifikacije za SP, precej vidnejšo vlogo so kosovski nogometaši imeli v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo (EP). Ni veliko manjkalo, pa bi se že v svojem prvem poskusu prebili na veliko nogometno tekmovanje. V skupinskem delu kvalifikacij za EP 2021 so z enajstimi točkami osvojili tretje mesto za Anglijo in Češko, ki sta si zagotovili neposredni nastop na prvenstvu stare celine.

Vokrrijev duh v Prištini

Tudi v zadnjih kvalifikacijah jim rezultatsko ni šlo slabo od nog, čeprav so zasedli šele peto oziroma predzadnje mesto v skupini. Naposled so Kosovo le štiri točke ločile do Izraela,ki se je kot tretja ekipa skupine prebil v repešaž. Kvalifikacije je do konca izpeljal Primož Gliha, ki je na selektorski klopi zamenjal svoj čas sijajnega francoskega nogometaša in evropskega prvaka z reprezentanco iz leta 1984 Alaina Giressa. Gliha je vodil Kosovo na šestih kvalifikacijskih tekmah in dosegel dve zmagi. Še bolj odmevna pa sta bila oba remija, ki ju je zabeležil nekdanji selektor mlade slovenske reprezentance, a tudi Kopra in Gorice, preden ga je nasledil Franco Foda.

Gliha bi torej lahko slovenskemu strokovnemu štabu na čelu z Matjažem Kekom postregel s kakšno uporabno informacijo glede jutrišnjih gostiteljev, nemara pa tudi z receptom, kako ustaviti Švicarje. Z remijema v medsebojnih obračunih bi v kvalifikacijah za EP 2024 skoraj prekrižal načrte favoriziranim tekmecem, s katerimi se bo Slovenija po septembrski klofuti v Baslu pomerila v ponedeljek v ljubljanskih Stožicah.

Še prej pa mora Kekova zasedba opraviti s pregovorno vročim sprejemom na prištinskem stadionu. Poimenovali so ga po bivšem predsedniku nogometne zveze Kosova Fadilu Vokrriju, ki je leta 2018 preminil zaradi srčnega napada. Nekoliko starejši ljubitelji nogometa v nekdanji Jugoslaviji se ga spomnijo predvsem kot izvrstnega napadalca v 80-ih letih. Vlogo ljubljenca navijaških mas si je v prvoligaških časih Prištine delil s Fadilom Muriqijem,ki sicer ni v ožjem sorodstvu z najboljšim strelcem kosovske reprezentance Vedatom Muriqijem.

Kosovo in Srbija

Zadnjo sezono v Prištini je Vokrri odigral pod taktirko pokojnega Ćira Blaževića, ki je tudi na Kosovu šarmiral s prepoznavnim belim šalom. Potem je Vokrri nadaljeval z zabijanjem zadetkov v dresu Partizana in v štirih letih pustil velik pečat tudi v beograjskem klubu. Nora devetdeseta so nato z vojnami na območju nekdanje Jugoslavije dokončno odprla spilralo sovraštva in rane, ki jih ponekod še vedno ni moč zaceliti.

Kosovo z izrazito večino albanskega prebivalstva in Srbija, ki mu še naprej oporeka državnost, imata tako še vedno precej odprtih vprašanj. Medsebojni odnosi ostajajo napeti, če že ne vnetljivi. Tudi zaradi notranjih razmer. V soboto bosta denimo kvalifikacijsko tekmo za SP odigrali Srbija in Albanija. Dvoboj tako in drugače visokega tveganja bo gostil Leskovac, ki ni prav veliko oddaljen od Kosova.

V Leskovcu bo sobotnemu obračunu med Srbijo in Albanijo prisostvovalo lahko le 6500 gledalcev. Približno dvakrat toliko jih bo jutri v Prištini. “Na tej tekmi moramo zmagati, da se vključimo v boj za prvi dve mesti v skupini. Pritisk je velik in včasih ni slabo, če je pritiska več. To izzove reakcijo. Upam, da bo pozitivna,” je povedal Timi Max Elšnik, reprezentant beograjske Crvene zvezde. Nemara bo ta podatek izzval kakšno reakcijo tudi pri domačih privržencih. •