Armenija je krojila utrip

NOVA GORICA > Sezono so Novogoričani še drugič zapored začeli v Evropi. Predlani so v kvalifikacijah evropske lige takoj naleteli na previsoko oviro, Maccabi iz Tel Aviva, lani poleti pa jim je po desetletju uspelo dobiti izločilni obračun v predkrogih evropskih tekmovanj. Armenija sicer nima kdo ve kakšnega nogometnega slovesa, a klubski utrip v dobršni meri kroji velika Rusija. Širak je v evropskih okvirih neugoden tekmec za vsakogar, ne nazadnje je imel v prvem predkrogu status nosilca. Da razpolaga z večjim proračunom kot Novogoričani, pa ni treba posebej poudarjati. Preboj v drugi predkrog sta v dobršni meri zaznamovala nogometaša, s katerima je bila povezana sezonska (ne)sreča Gorice.

Branilec Matija Boben, ki ga je slovenski selektor Tomaž Kavčič vpoklical za sobotno prijateljsko tekmo s Črno goro, je odšel po tekmi v Armeniji. Rostov je bil korekten in konkreten na zadovoljstvo igralca in kluba. Za odhod Rifeta Kapića (Grasshoppers), ki je z dvema goloma potopil Širak v Gyumruju, je bilo treba počakati do zimskega premora. Za oba nogometaša skupaj so Novogoričani domnevno iztržili slab milijon evrov odškodnine, kar je povsem spodoben znesek upoštevajoč statusa novogoriškega kluba in slovenske nogometne scene v evropskih okvirih.

40 zadetkov so v zadnji prvenstveni sezoni dosegli Novogoričani. Po osem manj kot v sezonah 2015/16 in 2016/17, ko so zasedli četrto oziroma drugo mesto.

Moštvene rošade

Tako Boben kot Kapić sta bila pomembna člena novogoriške zasedbe, kar se je najbolje videlo, ko ju ni bilo več zraven. Boben je naredil občuten razvojni korak naprej, trener Miran Srebrnič pa je s sodelavci - Andreja Komca je jeseni v vlogi pomočnika zamenjal Novica Nikčević - domala vso sezono s spremenljivim uspehom iskal ustrezne obrambne kombinacije. Pri Kapiću je dovolj zgovoren podatek, da je z jesenskim izkupičkom sedmih golov ostal na vrhu klubske lestvice strelcev tudi po zaključku sezone.

Novogoričani so ob rekonvalescentu Miranu Burgiću, strelsko nerazpoloženih Andriji Filipoviću, ki se je pred začetkom nogometne pomladi še poškodoval, in Dejanu Žigonu, ki se je sicer odkupil s petimi asistencami, lep čas iskali napadalca s težo. Za določen čas so ga prav v Armeniji našli v Kyrianu Nwabuezeju, a lepi trenutki niso trajali dolgo. Zaradi težav s srcem Američan nigerijskih korenin spomladi ni več zaigral.

Doma in na tujem

Šesto mesto v državnem prvenstvu, polfinale slovenskega pokala in drugi predkrog kvalifikacij za evropsko ligo so glavni rezultatski poudarki klubske sezone.

Strelski prebliski Osujija Amarachija so bili ob jalovosti Donatyusa Edafeja pred vrati premalo. Po vseh napadalnih nevšečnostih je v drugem delu več priložnosti dobil Mark Gulič, ki je sorazmerno dobro izkoristil minute na igrišču ter bil najboljši strelec Gorice v spomladanskem delu. Ne gre pozabiti, da je nekdanji mladinec Kopra po članskih začetkih pri mirenski Adrii v tretji ligi preskočil nogometni razred in pristal v prvi ligi.

Sicer pa velja nogometna resnica, da sta tako napadalni kot obrambni učinek v dobršni meri odvisna od pristopa celotne ekipe. Novogoričani, ki jih je v določenem obdobju spremljal neverjeten niz poškodb, bolezni ter posledičnih težavnih povratkov, so se prilagajali okoliščinam. Težave so se pričele s poškodbo Jake Kolenca, ki je bil zadolžen za krhka moštvena ravnotežja. Zrcalile so se tudi v rezultatih, ki so bili zlasti v končnici jeseni in na začetku pomladi porazni. Tu so Novogoričani izgubili četrto mesto, ki je bilo glede na razmerja moči v prvi SNL realno dosegljivo tako kot tudi pokalni finale.

Pogled v prihodnost

Izpad z Aluminijem je bil boleč tako zavoljo premagljivosti tekmeca, ki je (bil) redna goriška stranka, kot načina, na katerega se je zgodil. Sledila je mariborska prvenstvena porcija v športnem parku, ki pa pričakovano ni sprožila tektonskih premikov. Novogoričani so v nadaljevanju strnili vrste, premagali tako Celjane kot Domžalčane, a tudi izgubili doma s Triglavom in pustili točke v Kidričevem. Novogoriška podoba na igrišču je bila prav tako zelo spremenljiva, od spodbudne do nemočne.

V klubu napovedujejo nov cikel, ki ne bo nujno lažji. Klub se je sicer izkopal iz najhujše denarne stiske, a jasno je, da bosta vodilo ob omejenih sponzorskih prilivih in zanemarljivem znesku iz drugih naslovov uveljavitev in prodaja igralcev. Najprej pa jih bo treba ustvariti. Veliko bo seveda odvisno od materiala, ki bo prišel iz mladinske šole, in nogometnega občutka pri izboru cenovno dostopnih novincev. Trenerski štab pa bo moral v vsakem primeru dati prepoznaven pečat. Šele potem bo moč videti, ali lahko postaneta Leon Marinič pa tudi Žiga Lipušček dodani vrednosti, kot je bil pred dvema hudima poškodbama Amel Džuzdanović, ki bo v novi sezoni prav tako pod drobnogledom.

Drugo vprašanje je, kdo bo ostal. Mateju Šanteku, ki je pomagal mladincem do obstanka, je potekla izposoja z Reke, zanimivo bo videti, kaj bo z branilcem Matteom Tomičkom in Markom Tešijo, ki je pokazal velike pljučne zmogljivosti. Vratar Grega Sorčan je že nekaj časa v izložbi, Kolenc je po klubskih merilih v zrelih letih za prestop v tujino, prav tako Tine Kavčič ...