Ana Bucik Jogan: velika stabilnost, a malo rezultatskih vrhuncev

Ani Bucik Jogan je bilo smučanje položeno v zibelko. Njen oče Marko Bucik je bil del smučarske evforije v Smučarskem klubu Gorica v letih tik po srebrnem olimpijskem odličju velikega klubskega vzornika Jureta Franka. Kot njegov mlajši sopotnik se je po kratki tekmovalni karieri kmalu podal na pota učitelja smučanja, trenerja in nato predsednika kluba, hči Ana pa je, odkar je shodila, rasla med smučarji. Od začetkov na tedaj še belih Lokvah nad Novo Gorico do uvrstitve v člansko C reprezentanco pri njenih rosnih 15 letih.

Tekmovalka z netipično mirnostjo

Oče je še precej sezon kasneje, že v A-članski selekciji, pri njenem razvoju pomagal po strokovni in finančni plati. Ana je nekoliko posebna tekmovalka - ne le zato, ker prihaja iz krajev brez snega, temveč tudi zaradi osebnosti. V vrhunskem alpskem smučanju, kjer je treba za visoke uvrstitve voziti brezkompromisno in z veliko tveganja, ni izstopala z agresivno držo. Daleč se je prebila z netipično mirnostjo, preudarnostjo in natančnostjo, združeno z veliko ljubeznijo in predanostjo do tega športa. Takšen pristop, povezan z odlično telesno pripravljenostjo, jo je morda prikrajšal za nekaj vrhunskih uvrstitev, a jo je v dolgi karieri obvaroval resnih poškodb in pripeljal tudi skozi uspešen študij pedagoške smeri matematike in fizike. Ko bo smuči postavila v kot, kar se bo zgodilo ob koncu sezone, bo svojim učencem znala biti vzornica. V trenerstvu se vidi le v obliki dopolnilne dejavnosti.

Kdo ve, kako bi se njena na začetku predvsem slalomska kariera razvijala, če bi ta visokorasla (180 cm) in telesno močna tekmovalka imela optimalne možnosti, da bi razvila tehniko v hitrih disciplinah, za katere s svojimi fizičnimi značilnostmi premore dobre naravne danosti. To je v redkih sezonah, ko je za to bilo nekaj možnosti, pokazala v alpski kombinaciji, v kateri je dosegla svojo edino uvrstitev na zmagovalni oder na tekmah svetovnega pokala. Leta 2018 je bila v Lenzerheideju tretja. Alpske kombinacije v svetovnem pokalu ni več, bo pa na olimpijskih igrah ekipna kombinacija, v kateri bo nastopila. Sicer pa se je Ana postopno iz (predvsem) slalomistke, razvila tudi v finalistko tekem svetovnega pokala v veleslalomu.

V dolgi članski karieri (v svetovnem pokalu je debitirala že leta 2010, točke pa osvaja že 12 let) je vrhunec pustila za sabo. Ta se je dogajal med letoma 2017 in 2023. Začel se je s sedmim mestom na svetovnem prvenstvu v slalomu leta 2017 in se nadaljeval z že omenjeno kombinacijo (na olimpijski tekmi je zasedla leta 2018 zasedla enajsto mesto). Sledila so leta, ko se je kakovost njenega veleslaloma približevala slalomu. Že na ZOI 2018 se je v veleslalomu prebila na 21. mesto. V slalomu je vrhunec v svetovnem pokalu doživela leta 2022 s četrtim mestom v Courchevelu in s petim v Kranjski Gori. Prav v tem letu je bila na igrah v Pekingu solidna enajsta tudi v veleslalomu, v katerem je v svetovnem pokalu leta 2023 segla na 14. mesto.

Dolomitski krog spoznala pri petih letih

V Cortini, v osrčju Dolomitov, se bo počutila kot doma. Je ljubiteljica italijanske pop glasbe in pice. Znameniti dolomitski krog Sella Ronda je presmučala že kot petletnica. Tudi navijačev iz njenega SK Gorica, kamor se ob koncih sezone na druženja rada vrača, ne bo manjkalo. Koliko ji bo to pomagalo do morebitnega rezultatskega presežka, bomo videli. V zadnjih dveh sezonah se je mučila na več frontah. Kot tekmovalka brez zasebne ekipe je imela kljub podpori osebnih pokroviteljev, na čelu z domačim Meblom, ob težavah na Smučarski zvezi Slovenije kar nekaj finančnih skrbi, pa tudi ujemanje s strokovnim štabom ni bilo vedno na najvišji ravni. Rezultati so padli, a je Ana vendarle ostala redna finalistka tekem za svetovni pokal. Letos je v slalomu segla do 15. mesta, v veleslalomu pa do 22. mesta.

Ana Bucik Jogan

Foto: Igor Mušič

Svetla plat jeseni njene kariere je, da si je uredila življenje in se poročila z dolgoletnim izbrancem, nekdanjim poklicnim nogometašem iz zlatih časov Gorice Krisom Joganom, ki je nato uspešno igral tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji in je nogometne čevlje pred poldrugim letom obesil na klin. V tem pogledu razbremenjeni in pripravljeni na novo življenje morda v sproščenosti Ani za slovo na svojih zadnjih olimpijskih igrah le uspe kakšen rezultatski preboj. •