Ajdovski župan je za mednarodne uspehe nagradil mlada športnika

AJDOVŠČINA > Karin Praček je letos v para namiznem tenisu pri 19 letih z rezultati napovedala, da je lahko tudi prihodnost paraolimpijske reprezentance. Ajdovska članica novogoriškega Namiznoteniškega kluba Gorica je zablestela na evropskih para igrah v turškem Istanbulu. Bronasti odličji je osvojila posamično in v ženskih dvojicah s Poljakinjo Barbaro Jablonko. Temu pa je dodala še srebro v mešanih dvojicah z Nizozemcem Israelom Bertelinkom Groeneveldom. Pred tem športnim uspehom je Karin ob bolezni, ki jo spremlja že od rojstva, ob cerebralni paralizi z desno stransko hemiparezo, dokončala srednjo administrativno šolo. Ob podpori staršev, ki so jo že od zgodnjega otroštva usmerjali v šport (najprej v nogomet in v jahanje), je sklenila, da se namiznemu tenisu posveti na profesionalen način.

Kar ji daje šport, je zanjo neprecenljivo: “Med osmimi leti nogometa sem dosegla to, da zdaj v vsakdanjem življenju enakovredno uporabljam obe nogi, deset let jahanja pa mi je poravnalo hrbtenico. Vse skupaj mi je dalo dobro osnovo, da se zadnjih šest let ukvarjam s svojim najljubšim športom - namiznim tenisom. V zadnjem obdobju za tehnični, taktični in kondicijski trening namenim tudi po štiri ure dnevno in na ta način ob zadovoljstvu s športnimi dosežki še vedno izboljšujem svoje splošne telesne sposobnosti, ki bi brez športa le nazadovale. Vse to me motivira, da se bom skušala uvrstiti v reprezentanco za paralimpijske igre v Los Angelesu.”

Karin po strokovni plati dela nadvse resno. V namiznoteniškem klubu Gorica vadi pod budnim očesom trenerja Tomaža Mihlja in veliko igra tudi s sebi primernimi povsem zdravimi igralci. Za posebno vadbo višje ravni skrbi reprezentančni trener, sicer šef stroke pri izolskem prvoligašu Arrigoniju, Ožbej Poročnik.

Po vodi s 84 kilometri na uro

Z v Sloveniji malo znanim športom se ukvarja drugi prejemnik županovega priznanja za izjemne dosežke, 13-letni učenec Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine, Leo Kete. Tekmuje namreč v dirkanju z vodnimi skuterji. Poleti je v svoji starostni kategoriji v francoskem Vichyju postal evropski prvak v razredu aqua bike, v madžarskem Gyoru pa je osvojil zlato v razredu jet ski. Leo je pri svojem športnem udejstvovanju šel po poti svojega očeta Tomaža, ki je tudi sam tekmoval v tem športu in je sedaj njegov trener, vodno dejavnost obeh pa po svojih močeh podpira Leova mati Sara. Ker je ta šport malo znan, je družina zbranim v dvorani občine Ajdovščina predstavila video z Leovimi najboljšimi vožnjami.

Sam je glavne značilnosti svojega športa opisal takole: “To je, posebej, ko so valovi, kot nekakšen motokors na vodi. Dirkamo na krožni progi z zavoji med bojami. Ena vožnja traja 15 minut. Hitrosti se v moji kategoriji gibljejo med 40 in 84 kilometri na uro. Potrebno je biti pazljiv in pogumen obenem, saj gre za skupinski start in nas je marsikdaj kar veliko na majhnem prostoru. Dogajajo se tudi padci, je pa zabavno in si želim, da bi lahko v tem dirkanju vztrajal še v članski konkurenci.”

V družini upajo, da bodo za to - ob napredku sina in vse večjih tehničnih zatevah v višjih starostnih kategorijah - našli denarne in materialne podpornike, saj gre v bistvu za drag moto šport,ki ga sedaj podpirajo le z družinskimi prihodki. Leo že sedaj dirka s 760-kubičnim Yamahinim agregatom in z vso motoristično in vodno zaščitno opremo. Za varnost je treba poskrbeti vsaj tako kot pri cestno hitrostnem motociklizmu v težjih razredih. Glede treningov deli Leo podobno usodo kot primorski alpski smučarji. Nič ni pri roki, pojasnjuje oče Tomaž:

“Na Primorskem primerne vodne površine, kjer bi dobili dovoljenje za trening, ni. Treba se je peljati vsaj uro daleč do italijanskih letovišč ob severni obali Jadranskega morja ali na velika jezera in reke v tujini. Ker v Sloveniji ni niti kluba, ki bi se s tem ukvarjal, kaj šele tekmovanj, se je treba na vse tekme odpeljati v tujino. Letos je šlo samo za to več kot tri tisoč kilometrov. Upam, da bo Leo rezultatsko še naprej tako uspešen in da bodo ti rezultati postali zanimivi za ljudi iz podjetniških krogov in da se bo kdo videl v naši zgodbi in nas podprl.” •