Izziv brez dosedanjih nosilcev igre

Koper je že dolgo osrednja baza košarkarske reprezentance v času kvalifikacij za velika mednarodna tekmovanja. Druga zgodba je, ko je pride šerif v mesto (beri Luka Dončić), takrat je vse osredotočeno na Stožice. V kvalifikacijah je bila dvorana Bonifika vselej dobro zapolnjena in košarkarji upajo, da bo tako tudi tokrat.

Spodrsljaji bodo prepovedani

Slovenska naloga bo namreč verjetno najzahtevnejša doslej in spričo vseh sprememb si reprezentanca v kvalifikacijskih oknih ne bo mogla privoščiti spodrsljajev. Evropa ima na svetovnem prvenstvu zagotovljenih 12 mest. V prvem delu igra Slovenija v skupini z Estonijo, Švedsko in Češko, v drugem delu, kamor se bodo uvrstile najboljše tri ekipe, pa se križa s skupino s Francijo, Finsko, Madžarsko ali Belgijo. Vsi rezultati prvega dela se prenašajo, na SP leta 2027 v Katar pa bodo potovale tri najboljše ekipe. Prvi nastop na SP si je Slovenija izborila na evropskem prvenstvu v Beogradu 2005, nato pa se na SP ni uvrstila le leta 2019 na Kitajsko.

Med 15 košarkarji ni polovice ekipe, ki je igrala na zadnjem eurobasketu. Poleg Luke Dončića manjkajo Edo Murić, Klemen Prepelič, Aleksej Nikolić ter poškodovana Mark Padjen in novogoriški center Luka Ščuka. Ob prvem zvezdniku in igralcih v ligi NCAA manjkata morda le še Žan Mark Šiško in domačin Vlatko Čančar, o katerem po zadnji v nizu poškodb, zaradi katere je moral zapustiti evroligaša iz Milana, ni slišati ničesar. “Gre za morda nekoliko prisiljeno pomlajevanje, ampak smo v kvalifikacijah že vajeni, da se moramo prilagajati. Tekmovanja niso podrejena reprezentančnemu urniku, tu so tisti, ki to res želijo. Ker je veliko sprememb in ni nekaterih nosilcev igre, se ukvarjamo predvsem s tem, kako prilagoditi in poenostaviti igro. Prav veliko časa za preizkuse nimamo. Kar bomo postavili, bo moralo delovati,” pravi selektor Aleksander Sekulić.

Estonci so dolgo skupaj

Estonija sodi v drugo polovico evropskega kakovostnega razreda in se je šele s širitvijo eurobasketa znova uspela prebiti na prvenstva stare celine. Drugače je bilo v prvem obdobju EP v 30 letih prejšnjega stoletja, ko so v tej igri prevladovali Balti. Leta 1937 in 1939 je bila obakrat peta, sledila je sovjetska okupacija in na košarkarskem zemljevidu se je pojavila na prvem EP po znova pridobljeni samostojnosti, ko je bila v Nemčiji leta 1993 šesta. Takrat je na EP prvič sodelovala tudi Slovenija, od tedaj stalna udeleženka prvenstev, medtem ko so se Estiji tja uvrstili le še leta 2001, potem padli celo v divizijo B, in se na EP znova pojavili v letih 2015, 2022 in 2025. Na naslednjem EP 2029 bodo tako kot Slovenija gostili eno od skupin.

Ekipa je že dolgo skupaj, ob domači ligi repezentanti igrajo v turških, španskih italijanskih in poljskih klubih. V postavi so tudi trije glavni nosilci igre z zadnjega EP: krilo Artur Konontšuk (član Bursasporja) ter branilca strelca Kristian Kullamäe (Panevižijs) in Janari Jõesaar, ki igra za sarejevsko Bosno. •